sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - poseg v človekove pravice - nujnost posega - zakonski pogoji za izrek ukrepa - okoliščine konkretnega primera
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice in zlasti pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, kar predstavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon in so omejeni na najkrajši možni čas, postopki v katerih se o tem odloča, pa so nujni.
Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja in zdravja ter življenja drugih temeljijo na celotni presoji obnašanja zadržane osebe v določenem daljšem časovnem obdobju in vodijo v sklep, da se je zdravstveno stanje pritožnika v zadnjem času poslabšalo do te mere, da so izpolnjeni pogoji za njeno zdravljenje brez privolitve. Dejstvo, da je izvedenec predlagal, da se dokazovanje opravi v odsotnosti pridržane osebe, pa je dovolj ugotovljeno s tem, da je izvedenec povedal, da bi to lahko povzročilo poslabšanje pritožnikovega zdravja.
Tožnik, podobno kot v tožbi, tudi v vlogi, s katero je odgovoril na poziv za dopolnitev oziroma popravo tožbe, navaja različne zahtevke, pri čemer bi lahko bili nekateri nedenarni (zahteva za izbris nečesa iz zemljiške knjige, kar lahko meri na izbrisno tožbo), vendar pri tem nikjer ne postavi določnega in jasnega tožbenega zahtevka. Navaja tudi različne denarne zneske, tako da tudi denarnega dela zahtevka ni mogoče individualizirati. K nerazumljivosti pa še dodatno pripomorejo tožnikovi nejasni in nerazumljivi zapisi o »diferencialnem delu glavnice«, »intervalna časovna kumulativna kapitalizacija« in podobno. Glede na vse povedano sodišče ugotavlja, da tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča in tožbe ni ustrezno dopolnil, tako da bi postala sposobna za obravnavo.
žalitev sodišča v vlogi - žaljenje sodišča - pravica do izjavljanja v postopku - pravica do izjave - kritika sodne odločbe - kritika dela državnih organov - zaničljiva kritika - negativna vrednostna ocena - ugled sodišča - denarna kazen - izrek denarne kazni - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča - žalitev sodišča in sodnika
Žaljenje sodnic, ki so sodelovale v drugih postopkih pred drugimi sodišči, v prav ničemer ne more vplivati na procesni položaj in pravice ter koristi tožnika v konkretnem postopku. Tako v primeru pritožbenih navedb kot drugih navedb v vlogah gre za izjave, ki nimajo nič skupnega z osnovnim namenom pritožbe (kritika vsebine izpodbijane odločbe), niti z namenom pripravljalnih vlog (navajanje materialno- in procesnopravno pomembnih dejstev), ampak pomenijo le osebno obračunavanje s sodnicami in zaradi svoje žaljive vsebine krnijo predvsem ugled sodišča in sodstva kot celote.
pogodba o preužitku - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - aleatorna pogodba - darilni namen - izpolnitveno ravnanje - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - enakost pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - pravica do zasebne lastnine - omejitve lastninske pravice - ničnost pogodbe - sodna praksa kot vir prava
Ugotovljena so bila vsa odločilna dejstva, ki jih razlaga materialnega prava upošteva kot vrednost izpolnitvene obveznosti prevzemnika in sicer tako pretekla ravnanja (ne samo skrb za preužitkarja temveč tudi vlaganja v premoženje), bodoča (po sklenjenih pogodbah) ter osebna, čustvena povezanost oz. zaupanje. Ta dejstva ne ustrezajo citirani materialnopravni razlagi (predpostavki) očitne nesorazmernosti prevzemnikove izpolnitvene obveznosti in s tem tudi prikritega darilnega namena pri sklenjenih pogodbah o preužitku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027668
SPZ člen 37, 95, 95/2, 95/8. OZ člen 86, 440, 494. ZPP člen 204, 286, 286/2, 286/4, 286a, 286a/5, 351, 351/2. ZPP-E člen 125, 125/1. ZON člen 20, 71. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 10. Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru (2003) člen 3.
lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - krajinski park - omejitve lastninske pravice - omejitve lastninske pravice v javnem interesu - nemoralno ravnanje - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno odločbo - pravica do izjave - prekluzija dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - zavezovalni pravni posel - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - dobra vera - uporaba tuje stvari - uporabnina - predmet pogodbe - ničnost pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - moralna načela - istovetnost tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - prodaja tuje stvari - razpolagalno upravičenje - nacionalizirana nepremičnina - dobroverni lastniški posestnik - posest - izvrševanje posesti - dobrovernost - učinki pravnomočnosti - obvestilo tretjega o pravdi
Tudi če bi bila lastnica sporne nepremičnine občina (pa se to ni izkazalo), ne le v primeru, če bi tožnica morala imeti dvom, ali je prodajalec res lastnik, nakup takšne nepremičnine ne pomeni nemoralnega ravnanja. Prodaja tuje stvari namreč ni prepovedana, zato ni nedopustnosti ali nezakonitosti predmeta pogodbe in podlage pogodbe ter prodajna pogodba ni nična. OZ v 440. členu izrecno določa, da prodaja tuje stvari veže pogodbenika. Neobstoj razpolagalnega upravičenja tako ni ovira za veljavno sklenitev zavezovalnega posla in posledično tudi ne podlaga za ničnost pogodbe.
Po današnjem splošnem razumevanju družbene morale nikakor ni nemoralen nakup nepremičnine, če je storjen zgolj zaradi zasledovanja ekonomske koristi.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - predmet obdavčitve - denarna odškodnina
Prvi odstavek 13. člena Pravilnika določa, da se od odškodnin ne obračuna in plačuje DDV. V drugem odstavku 13. člena Pravilnik so našteti primeri odškodnin, ki lahko nastanejo pri poslovanju gospodarskih subjektov na trgu. Ugotoviti sicer je, da drugi odstavek 13. člena Pravilnika, ki je podzakonski predpis, ne ureja vseh primerov odškodnin, zato je potrebno pri presoji utemeljenosti zahtevka tožnice do povračila škode iz naslova DDV izhajati iz splošnega predpisa oziroma ZDDV-1. Predmet obdavčitve ureja 3. člen ZDDV-1, ki v prvem odstavku določa transakcije, ki so predmet DDV. Izhajajoč iz zakonske ureditve sodišče druge stopnje zaključuje, da odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1. Na podlagi davčne zakonodaje tožnica torej v obravnavnem primeru ni davčni zavezanec ali davčni plačnik, zato slednja od toženih strank ni upravičena zahtevati povračilo zneska DDV.
Prevzem poštne pošiljke s strani toženčeve žene (na podlagi 142. člena ZPP), predvsem pa dejstvo, da tožencu žena za prevzem poštne pošiljke ni povedala, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za toženčevo sklicevanje na ishemično možgansko kap; zgolj obstoj bolezni ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za takšen razlog mora biti izkazano še, da je bolezen nepredvidljiva in nenadna, česar pa toženec ni storil (niti ni podal navedb v tej smeri).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada in stroški cenilca - nagrada in stroški izvedenca
Iz slednjega izhaja, da je izvedenec imel nalogo, da oceni vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev pa po oceni sodišča druge stopnje ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve oziroma izvedensko mnenje in dve cenitvi, za katere bi izvedencu pripadale tri nagrade po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih
pogodba o lizingu - vsebina pogodbe - izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - dolžnost izpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - opcija odkupa - delna plačila - odstop od pogodbe o leasingu
Nobene podlage ni, po kateri bi toženec zaradi delnih plačil, ki jih je izvršil, postal solastnik prostorov. Pogodba je določala, da ima lizingodajemalec (šele) po tem, ko plača vse, kar je bilo s pogodbo določeno, pravico do uveljavljanja opcije odkupa. Ker se to ni zgodilo in ker je lizingodajalec odstopil od pogodbe v skladu z določili le-te, je pravilna ugotovitev, da lizingojemalec predmet lizinga - sporne poslovne prostore sedaj uporablja nezakonito, brez pravne podlage, zato jih mora vrniti lizingodajalki. Na to ne vpliva njena pravica, da od toženca zahteva še neplačane zapadle obroke.
Zgolj udeležba na sestanku, predmet katerega je obravnava problematike poslovanja in zniževanja plač, še ne pomeni, da delavec soglaša z znižanjem plače oziroma da se na takšen način dogovori z delodajalcem za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027717
ZOR člen 45, 45/1, 122, 454, 454/1. SPZ člen 93. OZ člen 33, 435.
predpogodba - glavna pogodba - prodajna pogodba - sočasna izpolnitev obveznosti - razpolagalni pravni posel - izročitev listin, potrebnih za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - prenos lastninske pravice - plačilo kupnine - realizacija pogodbe
Da lahko govorimo o njenem obstoju, ni nujno, da pogodba, ki se nanaša na prodajo nepremičnine, vsebuje tudi razpolagalni del oziroma dovolilo prodajalca za vpis kupca kot lastnika v zemljiško knjigo. Izstavitev le tega pomeni že izpolnitev zaveze (napram kupcu) iz prodajne pogodbe.
Dogovor z dne 17. 2. 1991 ima vse značilnosti prodajne pogodbe, v kateri je bilo (upoštevaje pravilo o sočasni izpolnitvi) predvideno, da bosta prodajalca svojo zavezo z izročitvijo za pridobitev lastninske pravice potrebnih listin (zemljiško-knjižnih dovolil) izpolnila v okviru posebne pogodbe, ki naj bi sledila plačilu celotne kupnine. Ta posebna pogodba pa ne bi predstavljala glavne pogodbe v smislu določb o predpogodbi, ampak zgolj način realizacije (izpolnitev) zaveze kupcev iz prodajne pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - splošni akt delodajalca
Glede na vsebine pogodb o zaposlitvi je bilo delo tožnikov opredeljeno z navedbo delovnega mesta, tj. delovnega mesta premikač I. V preostalem pa pogodbe o zaposlitvi opredeljujejo kraj opravljanja dela, ne pa vsebine dela, ki je opredeljena z opredelitvijo delovnega mesta. Prvi odstavek 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi med drugim vsebovati: a) naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom ZDR-1, in b) kraj opravljanja dela. Gre za razlikovanje med pojmom "delo" in "kraj opravljanja dela". Prvi se nanaša na samo vsebino dela, drugi na lokacijo, kjer delavec dela. Spornih dovolilnic torej niti ni mogoče šteti kot pogoj za opravljanje dela tožnikov, tj. dela premikača I, ampak kot pogoj za opravljanje tega dela v določenem kraju oziroma območju. To pomeni, da neveljavna dovolilnica ne odkazuje jasno na razlog nesposobnosti, kot je opredeljen v 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pač pa kvečjemu na kakšno drugo podlago odpovedi.
Veljavna dovolilnica za vstop v ekonomsko cono ni kot pogoj za opravljanje dela tožnikov določena v zakonu oziroma v predpisu, izdanem na podlagi zakona. V Pravilniku o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev je določeno, da je za opravljanje dela premikača potrebna ustrezna izobrazba, izpolnjevanje zdravstvenih zahtev in uspešno usposabljanje. Drugega pogoja ta pravilnik ne določa. Tožena stranka v tem sporu akta o sistemizaciji delovnih mest ni predložila, sklicevala pa se je na Tehnološki proces dela tožene stranke, iz katerega naj bi izhajal pogoj veljavne dovolilnice.
napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje zaščitenih kmetij - razveljavitev dedne izjave v pravdi - odpoved dedovanju - dediči - pravica do dedovanja - pogoji za dedovanje - splošna pravila
V skladu z določbo 7. člena ZDKG se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka prej navedenega člena, določi dedič tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolj usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.
Tudi potencialni dedič J. J. pritožniku oporeka pravico do dedovanja zaščitene kmetije. V primeru, da ne bi bilo dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitne kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, bi zaščiteno kmetijo dedovali vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru bi se smela zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih. Zaradi podane odpovedi J. J. v krog teh dedičev ne bi bilo moč uvrstiti, zato je nedvomno izkazan njegov pravni interes za razveljavitev izjave v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00026747
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2.
razsojena stvar (res iudicata) - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - načelo ne bis in idem - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - pogoji za obročno plačilo - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - odlog plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je nov predlog za obročno plačilo sodne takse z dne 3. 5. 2019 pravilno obravnavalo po vsebini, saj ni podana procesna ovira res iudicata. Ta negativna procesna predpostavka je podana, če gre za istovetna spora. Spora pa sta istovetna, če gre za identični stranki in istovetnost zahtevka. Za presojo slednjega sta pomembna tako (tožbeni) predlog, kot dejansko stanje. Za individualizacijo zahtevka, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je zato treba upoštevati izrek odločitve in dejansko podlago le - te. Obseg pravnomočnosti se tako presoja z razlago celotne odločbe, ne le izreka, pač pa tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Ker je bil prvi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse pravnomočno zavrnjen iz drugih razlogov kot predlog z dne 3. 5. 2019, o katerem je sodišče odločalo z izpodbijanim sklepom, ni podana procesna ovira prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
SPZ člen 67, 99. ZPP člen 11, 11/3, 109, 298, 304, 304/1.
poseg v solastninsko pravico - varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorno varstvo - vodenje postopka - procesno vodstvo - zloraba pravic - zloraba procesnih pravic - denarna kazen - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - teža kršitve - znižanje denarne kazni
Za zaključek o pravno-relevantnem vznemirjanju (so)lastninske pravice ne zadostuje zgolj dejstvo, da je eden od solastnikov brez soglasja drugega posegel v solastno stvar (nepremičnino), ampak da mora tožeči solastnik v takem primeru ustrezno (jasno) zatrjevati in dokazati, da je zaradi očitanih posegov drugega solastnika konkretno oviran (vznemirjan) pri izvrševanju svoje solastninske pravice ali da je ta zato kakorkoli zmanjšana (dejansko okrnjena).
Okoliščina, da je sodnica ves čas skrbela za ustrezen tek postopka in v tem smislu preprečevala, da pravdne stranke svojih procesnih pravic niso zlorabljale ali jih prekoračevale (oziroma da je skrbela, da je postopek tekoče tekel in da ni izgubil svoje niti), pomeni zgolj, da je ravnala tako, kot od nje zahteva zakon (glej npr. 298. člen ZPP). Pravdne stranke pa so dolžne na drugi strani takšno procesno vodenje in v zvezi z njim podane zahteve sodnika upoštevati ter ga pri tem ne ovirati (onemogočati).
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 144, 402, 402/3. URS člen 38, 38/1. ZNPPol člen 123, 123/2, 128, 128/1-2.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - biološke sledi - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - pravica do informacijske zasebnosti
Takšnemu stališču ne gre pritrditi. Res je, da je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-312/21 z dne 13. 2. 2014 med drugim odločilo, da je bila prva alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji (v nadaljevanju ZPol) v neskladju z Ustavo, v kolikor je omogočala, da se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona. Vendar pa pritožnica očitno prezre, da je ob upoštevanju zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča RS, preiskovalna sodnica pravilno ugotovila, da obdolženec zaradi dogodka na škodo A.B. z dne 12. 7. 2007, ko so bile na kraju dejanja z oblačil oškodovanke odvzete biološke sledi, v bazi podatkov DNK še ni bil identificiran. Ravno navedena okoliščina je (navljub drugačnemu stališču pritožnice) tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno relevantna za presojo zakonitosti hrambe DNK profila. Do obdolženčeve identifikacije je namreč prišlo šele zaradi izmenjave DNK profilov z Republiko Nemčijo v letu 2018, pri čemer je izpostaviti, da pritožnica domneve o zakonitosti pridobitve in hrambe DNK v nemški bazi, ne izpodbija. Sicer je res, kot to zatrjuje pritožnica, da je oseba, kateri je najden DNK pripadal, bila nakazani storilec, vendar pa je poudariti, da le-ta ni bil poimensko znan, s tem pa niti ni mogel imeti formalnega statusa osumljenca. Na podlagi 144. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je osumljenec namreč oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja. Tako ne držijo niti pritožbene navedbe, da je bil obdolženec de facto osumljenec, ker da je bil na oblačilih oškodovanke najden njegov DNK profil. Obdolženec namreč v času pridobitve DNK vzorca ni bil identificiran in tako ni mogel biti osumljen storitve tega kaznivega dejanja, kljub temu da je potencialna identifikacija obstajala, kot se je ta, na podlagi v letu 2017 v Republiki Nemčiji pridobljenega DNK, dejansko realizirala v letu 2018.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - reintegracija
Bistvenega pomena za odločitev o reintegraciji je predvsem tožničina starost, dejstvo, da je delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času in da je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 1986 (kar pomeni preko 30 let). Pritožbeno sodišče glede na izpostavljeno soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnica zato objektivno težko zaposljiva oseba. Te okoliščine in interes tožnice po reintegraciji prevladajo nad okoliščinami in interesi tožene stranke.
Tožena stranka je v utemeljitev predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi navajala okoliščine, s katerimi je utemeljevala zakonitost odpovedi (prenehanje potreb po delu tožnice, razporeditev nalog na ostale delavce, ukinitev tožničinega delovnega mesta). Odpoved je nezakonita, kot izhaja iz (pravnomočne) sodbe na podlagi pripoznave, kar pomeni, da na podlagi istih okoliščin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ne more biti utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025943
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 86.
zavrnitev dokaznega predloga - podatki iz medicinske dokumentacije - pravica do izjave stranke - pregled dokumentacije - izvedensko mnenje - kvaliteta dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga - veljavna sklenitev pogodbe - razsodnost - sklenitvena pogodbena faza - nična pogodba - stanje nerazsodnosti - dokazna ocena vseh dokazov
Pritožbeno sodišče zavrača očitek, da je bilo tožencem onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravice, da mnenje skupaj z dokumenti, ki so bili podlaga zanj, pregleda z njihove strani izbran strokovnjak. Ne sicer zato, ker stranka, če izvedenec po navodilu sodišča pregleda (tudi) dokumentacijo, ki ni del spisa, nikoli ne bi imela pravice, da jo pregleda tudi sama (ali s pomočjo z njene strani angažiranega strokovnjaka), ampak zato, ker ugotavlja, da toženci tega pred sodiščem prve stopnje sploh niso zahtevali. Tudi to, da prejetih mnenj zato ne morejo kvalitetno (to je s pomočjo strokovnjaka) pregledati, prvič navedejo šele v pritožbi.
V času sklepanja sporne pogodbe zapustnica ni bila več razsodna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00026573
KZ-1 člen 45.a, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznovalna politika - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - načelo enakosti pred zakonom - namen kaznovanja
Kot je pojasnilo Višjega sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019, kaznovalna politika namreč ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko), kot je obrazložilo tudi sodišče prve stopnje v 5. točki izpodbijane sodbe.