dokazovanje pravočasnosti pritožbe - popis oddanih pošiljk
Hipotekarna dolžnica bi s popisom oddanih pošiljk lahko dokazala, da je priporočeno pošiljko s pritožbo na pošti oddala pravočasno, vendar pa popisa, na katerega se sklicuje v pritožbi, ni predložila, tako da svojih pritožbenih navedb ni dokazala. Pritožbeno sodišče zato glede na vse obrazloženo na podlagi poštnega žiga na kuverti zaključuje, da je bila pritožba vložena 3. 11. 2016, kar je prepozno, kot je v izpodbijanem sklepu ugotovilo že sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - opravljanje drugega dela - denarno povračilo - višina - sodna razveza
Z daljšim opravljanjem drugih del tožnika je v konkretnem primeru prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama (tj. za delo avtomehanika vulkanizerja), čeprav ni prišlo do formalnega podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja izmene, čeprav ta zaradi dejanskega opravljanja dela na drugem delovnem mestu ni ustrezala dejanski vsebini delovnega razmerja, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita. Ni namreč prenehala potreba po opravljanju dela avtomehanik vulkanizer, ki ga je tožnik dejansko opravljal, in v posledici česar je prišlo do dejanske sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZDR-1 v zvezi s četrtim odstavkom 15. člena ZDR-1.
Pritožbi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da v izreku sodbe opisano dejanje nima zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1.
- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ne more biti podana z navedbo v sodbi, da je obdolženec kaznivo dejanje smiselno priznal, ker priznava dolg do oškodovane družbe.
- Pritožba nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je bila obtožnica 8. 9. 2016 modificirana.
- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana niti zaradi odločitve sodišča, da v obsodilni sodbi obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, naloži pa mu izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.
- Priznavanje obstoja dolga in priznanje storitve navedenega kaznivega dejanja sta dve različni zadevi in pritožba pravilno opozarja, da obdolženec z navedbo, da dolg do oškodovane zadruge obstaja, ni priznal storitve kaznivega dejanja.
- Razen na nepravilnost trditve v sodbi, da je obdolženec storitev kaznivega dejanja smiselno priznal, pa pritožba utemeljeno opozarja tudi na pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej na kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V obrazložitvi sodbe namreč ni povzeto dejstvo, da je obdolženec storitev kaznivega dejanja zanikal.
- Prav pa ima pritožba, ko navaja, da ni jasna navedba, da je sodišče upoštevalo tudi obdolženčevo prejšnje življenje ter okoliščine, v katerih je storil očitano kaznivo dejanje. Gre za odločilna dejstva, ki so narekovala odločitev o kazenski sankciji, takšen zapis pa ne pojasnjuje, katere okoliščine, v katerih je obdolženec storil kaznivo dejanje, ima sodišče v mislih in kako jih je upoštevalo (kot obteževalne ali olajševalne), prav tako pa iz takšne splošne navedbe ni razvidno, kaj iz obdolženčevega prejšnjega življenja je upoštevalo pri odločanju o kazenski sankciji in kakšno težo je to imelo.
ZUP člen 274, 274/1, 274/2, 277, 277/1. URS člen 158. ZPIZ-2 člen 183.
nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja - izredno pravno sredstvo - pravnomočnost - neprava obnova postopka
Z izrednim pravnim sredstvom, uveljavljanim v obravnavanem predsodnem upravnem postopku, niti s t.i. nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2 ni mogoče na pravno veljaven način odpraviti učinka pravnomočne ustavitve izplačevanja nadomestila za invalidnost z dnem 7. 5. 2013 (tj. za nazaj).
Ko je postopek ustavljen, pritožnik nima več pravnega interesa, da bi sodišče odločalo o njegovem ugovoru.
Krivdno povzročeni stroški so tudi stroški postopka, ki so bili povzročen po nepotrebnem. Kot krivdno povzročene je sodišče štelo tudi stroške “izjalovljenega“ postopka, ki za udeležence postopka ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete.
Prva predlagateljica je bila po stiku s tožencem hospitalizirana in ob različnih priložnostih je povedala, da jo je nasprotni udeleženec tepel. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o nepotrebno povzročenem postopku (tudi če bi dokazni postopek pokazal, da dekličina izpoved ni ustrezala resnici). Drugi predlagateljici torej ni mogoče naprtiti krivde za ta postopek, ob vložitvi predloga komaj štiriletni prvi predlagateljici pa še toliko manj. Pravilna je torej uporaba primarnega kriterija iz 35. člena ZNP, tako da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka.
ZDR člen 156. ZObr člen 97f. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 4, 4/2, 4/2-1. ZPIZ-2 člen 144, 144/1. ZPSV člen 2.
sodba na podlagi pripoznave - tedenski počitek - vojska - misija - odškodnina
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
ZPIZ-2 člen 390. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 8, 15, 15/1, 15/1-1.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik - dohodek v višini minimalne plače
Čeprav je bil tožnik
kot samostojni podjetnik posameznik vpisan v poslovni register, ni podlage, da bi bil v vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot samozaposlena oseba, saj v tem času ni ustvarjal dohodka, ki bi dosegel minimalno plačo. Iz opravljanja dejavnosti namreč ni imel niti dohodkov niti prihodkov.
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 394. ZPIZ-1 člen 191, 203, 222, 222, 222/1, 222/1-1, 223, 223/1, 223/2. ZMEPIZ člen 7, 7/1, 7/1-3. ZDSS-1 člen 61.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - pogoj plačila prispevkov
V obdobju, ko je bil tožnik družbenik in poslovodna oseba v gospodarskih družbah, je bil sam zavezanec za plačilo prispevkov, zato jih je bil dolžan sam obračunavati in plačevati. V zavarovalno dobo se mu je lahko vštelo le obdobje zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki. Tožnik zatrjuje, da so bili v spornem obdobju prispevki plačani, predložil pa ni nobenih dokazov. Teh obdobij mu zato ni mogoče všteti v zavarovalno dobo in jih upoštevati pri odmeri pokojnine. Tožbeni zahtevek na odmero višje starostne pokojnine je neutemeljen.
odločitev o pravdnih stroških - stečaj - prijava terjatve
Ker je bil sklep o nadaljevanju postopka in zavrženju tožbe v obravnavani zadevi izdan med stečajnim postopkom nad toženo stranko, je tudi njena obveznost, da tožniku povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka.
Stroški, o katerih pravdno sodišče odloči v pravdah, ki se končajo po začetku pravdnega postopka, se glede na določbo 354. člena ZFPPIPP ne poplačajo iz stečajne mase, temveč jih stečajni dolžnik poravnava iz stroškov stečajnega postopka (6. točka 355. člena ZFPPIPP). Za te terjatve ne velja obveznost njihove prijave v stečajnem postopku.
Za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek morata biti izpolnjena dva pogoja: da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka in da gre za otroka, kot je opredeljen v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, in ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Ker v predsodnem upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, ali gre za stanje, kot je določeno v seznamu hudih bolezni, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi in ugotavljanje tega naložilo toženi stranki.
Zapustitev trga dela, še preden je sploh ugotovljeno, ali gre za otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1, ima lahko hude posledice na socialni položaj osebe, ki uveljavlja pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek. V takem primeru je smiselno najprej izpeljati postopek glede ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z opredelitvijo otroka. V primeru, da je ta pogoj izpolnjen, pride do izpolnitve drugega pogoja, torej do zapustitve trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi nege in varstva otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1. Šele ko sta izpolnjena oba pogoja, gre upravičencu znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Glede na 53. člen ZPIZ-2 lahko vdova po umrlem zavarovancu oz. uživalcu pravic pridobi vdovsko pokojnino, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali do njegove smrti postala popolnoma nezmožna za delo, ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če je ob smrti zakonca dopolnila vsaj 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. V obravnavani zadevi ni podan nobeden od navedenih dejanskih stanov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Tožnica je namreč na dan smrti pokojnega dopolnila le 44 let in 9 dni starosti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do vdovske pokojnine.
invalidnost - nova invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do spremembe že ugotovljene invalidnosti, da bi se ta poslabšala, ali da bi nastal nov primer invalidnosti. Ugotovilo je, da je njegovo zdravstveno stanje ni slabše, kakor je bilo v letu 2011 in da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, da je preostala delovna zmožnost tožnika zmanjšana za manj kot 50 %, da so stvarne razbremenitve priznane z odločbo tožene stranke z dne 26. 9. 2011 v skladu z njegovim zdravstvenim stanjem. Zato tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPIZ-2 člen 82, 82/3, 429.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103, 104.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - III. kategorija invalidnosti
Izpodbijani odločbi o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in priznani pravici do dela na delu vodje službe inženiringa s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno sta dokončni in pravnomočni. Tožba zoper pravnomočen posamični upravni akt ni dopustna in je ni mogoče obravnavati po vsebini. V tem obsegu je, z izpodbijano I. točko izreka sodne odločbe, tožba na odpravo pravnomočne drugostopenjske odločbe in prvostopenjske odločbe iz procesnih razlogov zakonito zavržena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zamuda z izplačilom plače - odpravnina
Če delodajalec v obdobju, ki je navedeno v četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1, delavcu ne izplača plače v zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, delavec zakonito izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (ob upoštevanju določbe drugega odstavka 111. člena ZDR-1), ne glede na razlog na strani delodajalca, ki je privedel do prepoznega izplačila plač.
ara - vrnitev are - nesklenitev pogodbe – bistvena lastnost predmeta
Glede na tožbeno trditveno podlago je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno dejstvo ali je tožnica ob sklenitvi pogodbe o ari in predpogodbe dne 23. 6. 2009 vedela za vpisano hipoteko na stanovanju, ki je bilo predmet predpogodbe in pogodbe o ari. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bistvena lastnost predmeta kupoprodajne pogodbe, ki naj bi jo sklenila tožnica s tožencem, bremen prosto stanovanje.
Za nesklenitev glavne kupoprodajne pogodbe, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi o ari in predpogodbi z dne 23. 6. 2009 in avgusta 2009 dogovorno podaljšanem roku, je odgovoren toženec, ker je tožnica za hipoteko izvedela v začetku aprila 2010 in toženec izbrisa hipoteke ni uredil ter je zato dolžan vrniti tožnici prejeto aro 10.000,00 EUR.
Razmerje v vrednostnem trikotniku (zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka) se ni bistveno spremenjeno v tožnikovo škodo in zato ne terja znižanja tožnikovega preživninskega bremena.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
V pogodbi o izobraževanju je bila določena obveznost tožene stranke, da tožniku izplača stroške prevoza na izobraževanje in z izobraževanja skladno z Aneksom h KPND. Tožnik je bil napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena s strani komandirja policijske postaje. Tožena stranka je tožniku na relaciji od bivališča do kraja izobraževanja kilometrino izplačala v višini stroškov prevoza na delo in z dela (v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženih 170,87 km v eno smer). V konkretnem primeru ni šlo za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v smislu drugega odstavka 5. člena Aneksa, temveč je bil tožnik napoten na izobraževanje z lastnim prevoznim sredstvom, zato mu pripada kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, skladno z 10. členom Aneksa h KPND, ki med drugim določa uporabo lastnega avtomobila v službene namene le na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem, če drugače ni možno opraviti službene poti in da znaša kilometrina za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene 18 % neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevožen kilometer.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSK0006986
OZ člen 171. ZZVZZ člen 86, 87.
deljena odgovornost za škodo - nesreča pri delu - ukrepi varstva pri delu - regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje - tožba zoper delodajalca - stroški zdravljenja - prispevek delavca k škodnemu dogodku
Po novejši sodni praksi ni več dvoma, da delodajalec lahko v razmerju do tožeče stranke odgovarja le za del, za katerega je nastanek škode mogoče pripisati njemu. V primeru ugovora soodgovornosti mora zato sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. Tako stališče je v skladu z namenom zavarovanja, to je varstvom položaja oškodovanca. Ker bi obstajala možnost regresa delodajalca do delavca, bi namreč v nasprotnem primeru lahko prišlo do situacije, ko bi škodo moral povrniti delavec sam.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023475
KZ-1 člen 257, 257/1.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki - nepremoženjska korist
Zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 je torej v pridobitvi kakršnikoli pravic, ki niso materialne narave in se v praksi pogosto pokažejo kot zagotovitev ugodnejšega položaja, kot prednost pred ostalimi strankami v postopku, izognitev neugodnostim, ki bi jih bila oseba deležna v postopku in podobno. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje, ko v sodbi obrazloži, da izognitev odgovornosti za cestnoprometni prekršek pomeni pridobitev nepremoženjske koristi.