CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086034
ZPP člen 72, 247, 247/4, 254, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 168, 168/3.
povrnitev premoženjske škode – povrnitev nepremoženjske škode – padec na ledu – poledenel pločnik – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza – sindrom fibromialgije – izgubljeni dohodek – denarna renta – zmanjšanje življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – tuja pomoč in postrežba – zastaranje – predlog za izločitev izvedenca – postavitev novega izvedenca – soočenje – kršitev načela kontradiktornosti
V procesni situaciji, kjer izvedenec A v postopku potrdi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in sindromom fibromialgije in kjer vzročno zvezo potrjuje tudi zapisnik o zaslišanju izvedenca B v drugem sodnem postopku, vendar izvedenec C v tem postopku nato zavzame drugačno stališče, pri čemer je sodeloval kot član komisije, katere predsednik (izvedenec B) očitno ne deli njegovega mnenja, je treba trditveno tezo tožnice korektno razčistiti in izvesti dokaze, ki jih je predlagala (zaslišanje izvedenca B kot (izvedene) priče), da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja, razčistile. Z nasprotnim ravnanjem je stranki odvzeta možnost korektnega obravnavanja pred sodiščem.
Soočenje med pričo/stranko in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
ZPIZ-1 člen 190, 271. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 212.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obvezno zavarovanje v prometu - odškodninska odgovornost – omejitev odgovornosti za škodo - povračilo stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov – povrnitev nadomestila za primer invalidnosti – specialni predpis
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se ne more uporabljati zoper odgovornostno zavarovalnico – toženo stranko. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti tožeča stranka ni upravičena, saj ZOZP, ki je lex specialis v tem razmerju, tega ne omogoča. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti, pa tožeča stranka ni upravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086796
OZ člen 922, 922/2, 922/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti za stvari – premoženjska škoda – gradbena škoda – zavarovalni primer – retroaktivno zavarovanje – ničnost pogodbe – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dogodek glede katerega se sklene zavarovalna pogodba (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Izjema je retroaktivno zavarovanje, pri katerem med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe. V tem primeru je zavarovalna pogodba v skladu s tretjim odstavkom 922. člena OZ nična le, če je bilo v času sklenitve pogodbe interesirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal. Iz tega logično sledi, da je za veljavnost zavarovalne pogodbe z retroaktivnimi učinki bistveno, da zainteresirana stranka ne ve, da se je zavarovalni primer že uresničil.
zahteva za predložitev listine – opredelitev strank do predloženih listin – substanciranost predloga za predložitev listine
Iz določbe 228. člena jasno izhaja, da slednji daje (le) možnost zahtevati predložitev konkretne listine, na katero se stranka sklicuje, ne pa katerekoli listine v zvezi z zadevo, ali celo nekakšne nedoločene in nedoločljive "celotne dokumentacije".
Ker resnična volja toženca ni bila sklenitev posojilnih pogodb, med strankama pogodbe ni obstajalo soglasje o bistvenih sestavinah teh pogodb v smislu 15. člena OZ. Ker je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka izpovedbo tožnika, zaslišanega kot stranke, kot tudi izpovedbo njegove matere A.S., zaradi spreminjanja izpovedbe in širjenja razlogov sklenitve darilne pogodbe, ocenilo kot neverodostojni, tudi izjava priče, ki bi o obstoju spornih posojilnih pogodb vedela povedati le to, kar bi ji v tej zvezi morebiti povedal tožnik, ne bi mogla vplivati na odločitev sodišča prve stopnje.
motenje posesti – solastnina – solastnina nepremičnine – delni posestnik – motilec – korist od motilnega dejanja – ugotovitveni zahtevek – pravica do posesti
Posestno varstvo uživa tudi delni posestnik. Ta ne izvršuje dejanske oblasti nad stvarjo skupaj z drugimi posestniki (soposest); temveč jo izvršuje samostojno ter izključno na delu stvari. V obravnavanem primeru ni pomembno, da je tožnik (le) solastnik nepremičnine do 1/4, toženka pa do 2/3. V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva. Sodišče mora ugotoviti le, kdo je bil zadnji posestnik.
V motenjskem sporu ni pomembno, kdo motilno dejanje dejansko izvrši, ampak se šteje za motilca tudi tisti, ki naroči določeno dejanje, ali ga kasneje odobri in je dejanje opravljeno v njegovo korist. Nepomembne so zato pritožbene navedbe, da je bila toženka v času, ko je bilo storjeno motilno dejanje odsotna, kasneje pa bolna. Enako velja glede ugotovitev o odstranitvi poštnega nabiralnika. Toženka je imela interes za odstranitev poštnega nabiralnika, pri čemer ni pomembno, ali je to dejanje opravila sama, ali po nekom drugem.
ponovno sojenje po razveljavitvi sodbe - upoštevanje napotkov višjega sodišča - zahteva za izločitev sodnika na glavni obravnavi
Po določbi tretjega odstavka 397. člena ZKP mora sodišče prve stopnje v primeru novega sojenja, potem ko je bila sodba sodišča prve stopnje s sklepom višjega sodišča razveljavljena, opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svoji odločbi. Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je ravnalo v nasprotju z navedenim, zlasti pa ne, da je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 7. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Taka kršitev je podana, če sodišče s svojo sodbo ne reši popolnoma predmeta obtožbe.
- Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno navaja, da sme med glavno obravnavo stranka zahtevati izločitev sodnika iz razloga 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP samo, če je razlog izločitve nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa samo v primeru, če razlog izločitve stranki ni bil znan in tudi ni mogel biti znan. Nič od navedenega iz zahteve za izločitev, ki jo je vložil zagovornik po začetku glavne obravnave, ni bilo izkazano, pa je zato odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zahtevo za izločitev po določbi petega odstavka 42. člena ZKP zavrglo kot prepozno, pravilna.
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – dokazni standard – stopnja verjetnosti – predpravdno izvedensko mnenje
V postopku z začasno odredbo ugotovi sodišče odločilna dejstva v okviru v tem postopku podanih trditev pravdnih strank, v tem postopku predloženih dokazov in do stopnje verjetnosti.
Gole trditve, da je vse obveznosti poravnal, za izkaz verjetnosti in posledično za izdajo začasne odredbe ne zadoščajo.
Na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato jo mora pritožnik konkretizirano uveljavljati.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/2-2, 29b, 29b/2. ZS člen 53a. ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog - pristojnost izdaje plačilnega naloga
ZST-1 kot specialni predpis v 34. členu sicer izrecno ne predpisuje, kdo izda plačilni nalog. Vendar iz določbe drugega in tretjega odstavka 34.a člena ZST-1, ki predpisuje postopanje osebe, katera je izdala plačilni nalog v primeru vloženega ugovora, jasno izhaja, da pooblastilo za izdajo plačilnega naloga nima izključno sodnik, temveč tudi druge osebe.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - ravnanje oškodovanca - prekinitev vzročne zveze - neprilagojena hitrost
Res je sicer, kot to v pritožbi izpostavlja zagovornik, da do nezgode ne bi prišlo, če bi se tudi oškodovanec pred prečkanjem ceste prepričal, če je prečkanje varno. Vendar ravnanje oškodovanca ne prekinja vzročne zveze med obdolženčevim ravnanjem in prepovedano posledico.
izročitev denarja – izjalovitev namena za pridobitev denarnih sredstev
Toženec neupravičeno zadržuje tožničinih 15.000,00 EUR, ker se je izjalovil namen, zaradi katerega je ta znesek pridobil, zato ji mora ta znesk vrniti; da tožnici dolguje tudi izposojenih 1.500,00 EUR, pa je toženec že med pravdo sam priznal.
Za izviren podpis se šteje samo lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vloga brez takšnega podpisa je nepopolna.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0080225
URS člen 33. OZ člen 45, 99, 255, 255/1, 255/2, 256. ZZZDR člen 56, 56/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba – odgovornost zakonca za skupne obveznosti – obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem – nerazdelna odgovornost zakoncev – napake volje
Uspešnost Paulijanske tožbe zakon veže na obstoj treh predpostavk: obstoj terjatve; pravno dejanje dolžnika ter upnikovo prikrajšanje; poseben subjektivni pogoj.
V času vložitve tožbe oziroma odgovora na tožbo je bilo toženi stranki jasno, da tožnika zahtevata pravno varstvo z jamčevalnim zahtevkom za znižanje kupnine in je tak način sodnega varstva z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka sodna praksa dopuščala, zato se tudi po spremembi sodne prakse s hkratnim uveljavljanjem oblikovalnega zahtevka pravni položaj tožene stranke ni v ničemer spremenil. Gre namreč le za način uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine.
postopek osebnega stečaja - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zahtevek za vrnitev neupravičeno zaseženih prejemkov - neresnični podatki - naloge nadzora - prenos denarnih sredstev na fiduciarni račun upravitelja - odločitev sodišča - sodna odločba - kršitev pravice do sodnega varstva
Zakon določa postopanje sodišča proti banki, kadar ta ne ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikov račun. V takem primeru sodišče naloži banki, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po tem sklepu. Upravitelj pa le izvaja nadzor in o vsaki kršitvi mora obvestiti sodišče.
Tudi če je bila dolžnica neupravičeno obogatena ali če je s prikrivanjem dejstev oškodovala stečajno maso, ji denarja z njenega računa ni mogoče zarubiti v korist stečajne mase brez ustrezne sodne odločbe. Sicer ji je kršena pravica do sodnega varstva.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086015
URS člen 25. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 212, 237, 237/2, 241, 262, 285, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 132. ZZK-1 člen 224, 224/3, 243, 243/2, 243/2-1. ZNP člen 44. OZ člen 92.
izbrisna tožba – ničnost – izpodbojnost – volja pogodbenika – poslovna sposobnost – smrt pravdne stranke med pravdo – prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornsoti – neizvedba dokaznega predloga – pravica do pritožbe – materialno procesno vodstvo – oblikovanje tožbenega zahtevka – razpolaganje s skupnim premoženjem
Neodzivanje priče na vabilo sodišča ni razlog za opustitev zaslišanja. Če je neodzivanje priče posledica bolezni, se jo zasliši na domu, če pa noče priti na sodišče, je treba ravnati skladno z 241. členom ZPP.
Navedba tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega pridobitelja lastninske pravice, temveč izključno na nadaljnje pridobitelje pravice na nepremičnini. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo neposrednega pridobitelja ne varuje.
V primeru nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem gre za ničen posel, če je tretji pridobitelj v slabi veri.
Sodišče lahko stranko le opozori na nepravilnosti pri oblikovanju zahtevka, ne sme pa zahtevka samo oblikovati.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 286, 296. ZPP člen 155.
stroški pravdnega postopka – prijava v stečajni postopek – stroški priznani v stečajnem postopku - nagrada za postopek v ponovljenem odločanju
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane šele s pravnomočnostjo odločbe, s katero je odločeno, koliko le-ti znašajo in kdo je zavezanec za njihovo plačilo oziroma upravičenec do njihovega povračila. Tožena stranka stroškov odgovora na pritožbo ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko, saj terjatev za plačilo le-teh v razmerju do stečajnega dolžnika ni nastala do začetka stečajnega postopka. Ob povedanem njena terjatev za povračilo teh stroškov tudi ni prenehala, kot to trdi pritožnica.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Ker je tožena stranka navedene stroške prijavila v stečajnem postopku kot terjatev, ki je nastala do začetka stečajnega postopka in se je le-ta kot taka tudi preizkušala ter bila priznana, sklep o preizkusu terjatev pa je postal pravnomočen, tožena stranka plačila te terjatve ne more več zahtevati v tem pravdnem postopku, saj je bilo o njej že odločeno.
spor o pristojnosti – gospodarski spor - gospodarska zbornica - plačilo članarine
Tožena stranka je po podatkih AJPES registrirana kot „gospodarska zbornica“. Po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Če nastopajo v sporu druge pravne osebe, ne gre za gospodarski spor.
V konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska zbornica, ki je pravna oseba zasebnega prava in ne eden izmed subjektov, naštetih v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za spor iz 482. ali 483. člena ZPP, saj tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo članarine za članstvo v zbornici. Predmetni spor zato ni gospodarski spor.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-1.
osebni stečaj – zahteva dolžnika za izvzem orožja iz stečajne mase – predmeti, izvzeti iz izvršbe
V stečajno maso dolžnika v osebnem stečaju ne sodijo predmeti brez premoženjske vrednosti na trgu. Dolžnik je imel možnost to dejstvo dokazati, vendar je po oceni pritožbenega sodišča ni izkoristil. Sicer pa je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navedlo, da bo v primeru neuspešne prodaje orožje dolžniku vrnjeno. To pomeni, da je presojo ocene o tem, da je orožje brez vrednosti, odložilo.
ZPP člen 25, 25/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-2.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – stvarna pristojnost – naročniška pogodba – samostojni podjetnik – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Spor izvira iz medsebojnih pravnih razmerij firme in samostojnega podjetnika izvirajoče iz njunih pridobitnih dejavnosti. Ker spor izvira iz preteklega pravnega razmerja firme in s. p., kar je opredeljeno kot gospodarski spor, ni relevantno, da je toženi stranki med tem prenehal status samostojnega podjetnika.