Regulacijska začasna odredba je izjemen ukrep, za katerega izdajo potrebne pogoje je treba strogo in restriktivno presojati. Ob tem, da tožnik od vložitve tožbe dalje ves čas samoiniciativno plačuje preživnino za hčerki (200,00 EUR za S. in 180,00 EUR za N.), da toženka prejema otroški dodatek 93,00 EUR, da ima S. štipendijo 50,00 EUR ter da ima N. v tem šolskem letu v celoti subvencionirano šolsko malico in kosilo, S. pa možnosti subvencionirane šolske prehrane (v preteklem šolskem letu je bila upravičena do 70 % subvencije) ne koristi, ker šolsko kosilo zanjo po toženkinih navedbah ni dobro (zato ji daje denar za malico), je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da nujno preživljanje hčerk ni ogroženo.
Obstoj naročnikovega dolga do izvajalca ni bil sporen, saj toženec trdi, da ga je poravnal – izvajalcu in prevzemnikom njegovih terjatev. S tem, ko bi toženec izkazal, na kaj so se plačani zneski nanašali, pa bi lahko izpodbil tudi pogoj koneksnosti.
Ko poteče rok za ugovor zoper morebitno nepravilnost zvočnega prepisa ta obvelja za točnega in stranka nima pravice zahtevati poslušanja posnetka, češ da je prepis netočen.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost
Zagovornik zahtevo za izločitev utemeljuje s procesnim vodenjem postopka, ki naj bi bilo v škodo obtoženčevi pravici do obrambe po izbranem zagovorniku. Vendar vodenje postopka, kadar ima podlago v določbah Zakona o kazenskem postopku, ne more predstavljati okoliščin, s katerimi bi stranka lahko utemeljevala izločitev sodnika, saj je njegova dolžnost v smislu 15. člena ZKP prav v tem, da postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Sodnik torej ni bil dolžan preložiti obravnavo, ker je zagovornik v istem terminu bil zaseden z drugimi zadevami, niti zagovorniku podrobneje utemeljevati razlogov za svojo odločitev. Prav tako ni stvar sodišča razmerje obtoženca in njegovega zagovornika, vprašanje njune zaupnosti in pripravljenost obtoženca za morebitnega substituta. Sodišče je obtožencu obrambo po izbranem zagovorniku omogočilo s tem, ko ga je na glavno obravnavo povabilo, kako pa se bo obramba po izbranem zagovorniku dejansko izvrševala, pa, kot rečeno, ni v domeni sodišča. V kolikor bi namreč obveljala tako široka razlaga obtoženčeve pravice do izbranega zagovornika, kot jo v konkretnem primeru zagovornik utemeljuje v zahtevi za izločitev, potem bi dejansko res lahko prišlo do zelo oteženega postopka ali pa v primeru več obtožencev celo do nezmožnosti njegove izvedbe. Nenazadnje je zagovornikov predlog za preložitev narokov postal skoraj pravilo tudi v konkretni zadevi, tako v fazi preiskave kot po vloženi obtožbi. Ocena sodnika, da naroka ne bo preložil, je torej stvar procesne odločitve in zato sama zase še ne vzbuja dvoma v sodnikovo nepristranskost.
Sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je obdobje dveh mesecev primerno obdobje za zdravljenje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku SVZ H., saj je to čas, ki je po strokovnem mnenju izvedenke potreben za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca.
stanovanje – zunajzakonska skupnost – izvenzakonska partnerja – opustitev uporabe stanovanja – nasilje v družini – opustitev posesti – strah pred nasiljem
Tožnica posesti ni opustila prostovoljno. Iz spornega stanovanja se je res umaknila že pred toženčevim prihodom, vendar je tako ravnala v strahu pred toženčevim nasiljem.
Toženec si v nobenem primeru ne bi smel sam vzeti pravice do ponovne uporabe spornega stanovanja, ki jo je opustil po prenehanju izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama v letu 2009.
V takšni procesni situaciji, ko izvajalec nastopa kot stranski intervenient na strani naročnika, je trditveno in dokazno breme za dejstva, ki so v spoznavnem področju intervenienta, na strani tiste stranke, ki se ji je pridružil, saj ima ta stranka boljše možnosti, da od njega zve za ta dejstva in jih tudi dokaže.
Če sledimo prevladujoči pravni teoriji, da določilo 631. člena OZ pomeni zakonito cesijo terjatve podjemnika, ki s tem postane podizvajalčeva terjatev do višine njegove terjatve proti podjemniku, je treba upoštevati temeljno načelo instituta cesije, ki zapoveduje nevtralnost dolžnikovega položaja. To pomeni, da se zaradi prehoda terjatve na novega upnika (v konkretnem primeru podizvajalca) dolžnikov (v konkretnem primeru naročnikov) položaj ne sme poslabšati. Zaradi tega sme dolžnik proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, uveljavljati tudi tiste ugovore, ki bi jih uveljavljal proti odstopniku (v konkretnem primeru izvajalcu) do takrat, ko je zvedel za odstop. Tudi določilo 631. člena OZ določa nevtralnost naročnikovega položaja. Podizvajalcu naročnik dolguje le tisto, kar bi sam moral plačati izvajalcu. Z neposrednim plačilom podizvajalcu naročnik izpolni le svojo obveznost do podjemnika (in ne podjemnikove obveznosti do podizvajalca). Če bi bila naročnikova obveznost do izvajalca zaradi uveljavljanja utemeljenih nasprotnih zahtevkov naročnika zaradi kršitev (iste) pogodbe med naročnikom in izvajalcem, nižja kot vsota vseh priznanih obveznosti izvajalca do podizvajalcev, naročnik na podlagi 631. člena OZ te razlike ni dolžan pokrivati v svoje breme.
Tožeča stranka ni bila dolžna niti zatrjevati in še manj dokazovati, da je izvajalec vse svoje obveznosti po pogodbi z naročnikom pravilno izpolnil. Svoj zahtevek je lahko upravičeno gradila na pravilno domnevani predpostavki, da je bila s potrditvijo 38. začasne situacije tudi obveznost izvajalca, da priloži potrjene račune tožeče stranke pravilno izpolnjena, in da torej tožena stranka ve, katere terjatve podizvajalcev so vključene 38. začasno situacijo. Če izvajalec potrjenih računov ni predložil, je to stvar notranjega razmerja med toženo stranko in izvajalcem, ki se tožeče stranke ne tiče.
začetek stečajnega postopka - aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga in verjetno izkazana terjatev upnika - obstoj nasprotnih, verjetno izkazanih terjatev dolžnika – pobotna izjava
Sodišče prve stopnje ni zaključilo, da upnikova terjatev ni verjetno izkazana iz razlogov, ki jih navaja pritožnik, temveč ker je ocenilo, da je dolžnik do upnika verjetno izkazal obstoj nasprotnih, znatno višjih terjatev ter posledično prenehanje upnikove terjatve, na kateri temelji svojo procesno legitimacijo v tem postopku. Dolžnik je namreč v ugovoru, v katerem je utemeljeval obstoj svojih nasprotnih terjatev do upnika, navedel, da v kolikor bo sodišče menilo, da obstaja verjetno izkazana terjatev upnika do dolžnika, mora ugotoviti tudi, da obstaja verjetno izkazana terjatev dolžnika do upnika ter da medsebojne terjatve do višine zneska 3.094,03 EUR prenehajo obstajati in ugasnejo. Dolžnik je s tem podal pobotno izjavo, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo in presojalo, ali je verjetno izkazana terjatev dolžnika do upnika.
Za uspešno sklicevanje na pridržno pravico bi moral imeti toženec v trenutku dolžnikove smrti stanovanje v neposredni posesti.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je kot o predhodnem vprašanju odločilo o (ne)obstoju toženčeve terjatve do tožnice, ni kršilo določb postopka o pristojnosti (niti katerih drugih). Odločitev o predhodnem vprašanju velja namreč le za ta postopek in ni samostojna z učinkom pravnomočnosti.
V času vložitve tožbe oziroma odgovora na tožbo je bilo toženi stranki jasno, da tožnika zahtevata pravno varstvo z jamčevalnim zahtevkom za znižanje kupnine in je tak način sodnega varstva z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka sodna praksa dopuščala, zato se tudi po spremembi sodne prakse s hkratnim uveljavljanjem oblikovalnega zahtevka pravni položaj tožene stranke ni v ničemer spremenil. Gre namreč le za način uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine.
postopek osebnega stečaja - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zahtevek za vrnitev neupravičeno zaseženih prejemkov - neresnični podatki - naloge nadzora - prenos denarnih sredstev na fiduciarni račun upravitelja - odločitev sodišča - sodna odločba - kršitev pravice do sodnega varstva
Zakon določa postopanje sodišča proti banki, kadar ta ne ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikov račun. V takem primeru sodišče naloži banki, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po tem sklepu. Upravitelj pa le izvaja nadzor in o vsaki kršitvi mora obvestiti sodišče.
Tudi če je bila dolžnica neupravičeno obogatena ali če je s prikrivanjem dejstev oškodovala stečajno maso, ji denarja z njenega računa ni mogoče zarubiti v korist stečajne mase brez ustrezne sodne odločbe. Sicer ji je kršena pravica do sodnega varstva.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 5, 5/1, 11, 13, 13/2, 17, 118.. ZJU člen 5, 5/1, 16, 74.. ZSPJS člen 14.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - izobrazba - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da zaradi dejstva, ker tožnik nima dosežene VII. stopnje strokovne izobrazbe, ne more biti v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu "specialist novinar". Prvi odstavek 21. člena ZDR-1 sicer določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma, s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar pa določba 21. člena ZDR-1 ne pomeni, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec sklenil z delavcem, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela. Podobno velja tudi za primer faktičnega delovnega razmerja. Če takšno razmerje dejansko obstaja, delavcu ni možno odreči sodnega varstva (in zavrniti tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) zgolj zato, ker ne izpolnjuje predpisanega pogoja zahtevane stopnje izobrazbe.
Tožnik zmotno meni, da uporaba instituta sodne razveze iz 118. člena ZDR-1 ni dopustna v tem sporu, ker tožena stranka ni izpodbijala veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, da bi lahko sodišče prve stopnje določilo dan prenehanja delovnega razmerja. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je namreč mogoče ta institut uporabiti v vsakem primeru, ko pride do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma do pravnega položaja, ki je po svoji vsebini podoben nezakonitem prenehanju, torej tudi v primeru, ko sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja in mora odločiti tudi o eventualni reintegraciji delavca.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 90, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je sporne dni iz železniških cistern odtujil gorivo tako, da je odvil ventile in s pomočjo improviziranega priključka iztočil gorivo v več kanistrov in jih nato odpeljal s svojim avtomobilom, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnik je storil očitano kršitev, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0085998
ZPP člen 7. ZDR člen 204, 204/1. OZ člen 131.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – skrbnost strokovnjaka – opustitev potrebnega ravnanja – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – tožba v upravnem sporu – rok za vložitev tožbe – zamuda prekluzivnega roka za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – verjetnost uspeha s tožbo – napredovanje – zahtevek na razvrstitev v višji plačni razred – zahtevek za spremembo aneksa – pisno opozorilo – razpravno načelo
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico njegovo odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (torej z vložitvijo predmetne tožbe), ki ga je odvetnik opustil.
Tožencu je mogoče očitati kršitev njegovih obveznosti, ker je ob tem, ko je tožnici ob njenem prvem obisku svetoval sestavo dopisa delodajalcu za odpravo nejasnosti v aneksu, ki ji ga je celo sam narekoval, opustil opozorilo na rok za vložitev morebitne tožbe po ZDR, če delodajalec na spremembo oziroma popravo aneksa ne bi pristal (torej na možnost sodnega uveljavljanja pravice), s čimer je ravnal v nasprotju s skrbnostjo, ki se od njega zahteva.
Ker toženec tožnice na iztek prekluzivnega roka ni opozoril, je kljub tožničinemu vztrajanju, naj tožbo vloži, ravnal malomarno oziroma v nasprotju s skrbnostjo strokovnjaka.
Za veljavnost najemne pogodbe ni pomembno, ali je najemodajalec lastnik stvari. Pogodba o najemu je pogodba obligacijskega prava, zato pravice in obveznosti iz pogodbe nastanejo le za pogodbeni stranki.
Najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje po poteku odpovednega roka, ki ne sme biti krajši od enega leta. Do odpovedi najemnega razmerja torej lahko pride tudi, kadar ne obstajajo krivdni razlogi na eni ali drugi strani.
Končna ocena stanovanjskih stroškov ni matematični izračun, ampak rezultat ocene, kjer se upoštevajo vsi posamezni stroški, ki so potrebni za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in finančnih zmožnosti otrokovih roditeljev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086010
OZ člen 346, 347, 347/2, 347/3, 357, 357/3, 357/6, 963.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zavarovalna pogodba – odstop od pogodbe – subrogacija – zastaranje – pričetek teka zastaranja – zastaralni rok – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – anuitete – občasne terjatve
Z razdrtjem pogodbe ni mogoče več govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe z razdrtjem, torej naenkrat, celoten preostanek terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno terjatev, za katero velja petletni zastaralni rok.
obveznost plačila - plačilo plače - razlika v plači - ustni dogovor - voznik tovornega vozila
V kolikor pride med delavcem in delodajalcem poleg sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi tudi do ustnega dogovora glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi (ki so za tožnika ugodnejše), tak ustni dogovor ni ničen. Pisna oblika pogodbe namreč ni določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Za nastanek in obstoj pogodbe o zaposlitvi oziroma posameznih njenih sestavin je pomembno, da je med strankama prišlo do soglasja o bistvenih elementih takšne pogodbe o zaposlitvi, tako da je tudi ustno sklenjena pogodba o zaposlitvi lahko veljavna. Ker je tožnik dokazal, da je bil med njim in toženo stranko sklenjen ustni dogovor o višji plači, kot je bila določena po pogodbi o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo vtoževane razlike v plači.
zavrženje tožbe – podjemna pogodba – stvarne napake – garancija – rok – prekluziven rok – sodba presenečenja
Odločba presenečenja (in s tem kršitev pravice do izjave) bi bila podana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev o sporu bistvena predvsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navaja, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085165
SPZ člen 68, 117, 117/1. OZ člen 125, 125/1.
pobotni ugovor – etažni lastnik – razdelitev stroškov med etažne lastnike – redno upravljanje – bremena skupne stvari
Ne glede na to, kakšna je bila sicer pravna narava takšne pogodbe je očitno, da sklenjena pogodba zavezuje obe pogodbeni stranki (prvi odstavek 125. člena OZ). Posebnost takšne pogodbe je kvečjemu, da jo lahko sklenejo etažni lastniki, če dosežejo za njeno sklenitev potrebno večino. Lahko bi jo sicer tudi odpovedali - 10. člen Pogodbe št. K/D je to predvideval. Vendar so jo lahko odpovedali le, če so sprejeli sklep s potrebno večino. Odpoved pogodbe s strani enega samega etažnega lastnika torej ni bila mogoča.
Etažni lastniki so dolžni vzdrževati skupne dele. K poravnavanju storitev tožeče stranke je bila tožena stranka zavezana na temelju Pogodbe, kolikor je šlo za stroške kurilnice. Da jih mora poravnati, sicer določa tudi prvi odstavek 117. člena in 68. člen SPZ.