ZD člen 174, 221. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
dedni dogovor – obseg zapuščinskega premoženja – pozneje najdeno premoženje
Dediča sta v zapuščinskem postopku, ki se je vodil v Republiki Hrvaški, sklenila dedni dogovor in soglasno ugotovila celoten obseg zapustnikovega premoženja, zato so pritožbena izvajanja o tem, da v zapuščino sodi 1/2 denarnih sredstev na računih sodedinje, neutemeljena. Pritožnik ne zatrjuje, da gre v konkretnem primeru za pozneje najdeno premoženje, kot ga obravnava določba 221. člena ZD.
vpis parcele kot splošni skupni del večstanovanjske stavbe v etažni lastnini in enostanovanjske stavbe, ki ni v etažni lastnini - posadna listina
Predlagateljica je predlagala, da se v uvodu navedena zemljiška parcela vpiše kot splošni skupni del večstanovanjskih stavb in stavb, ki niso v etažni lastnini, z vpisom skupne lastnine v korist imetnikov teh stavb. Odgovoriti je potrebno na vprašanje, ali je v veljavni zakonodaji podlaga za tak vpis, to pa je, ali je sporna nepremičnina, ki služi večstanovanjskim stavbam ter je opredeljena kot splošni skupni del teh stavb v etažni lastnini, hkrati lahko tudi splošni skupni del enostanovanjskih stavb, garažnega objekta in garaž. Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je neločljivo povezan z etažno lastnino. Stavbe, ki niso v etažni lastnini, ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Za tak vpis, kot je predlagan, ni podlage niti v določbah 15. člena ZZK-1, ki opredeljujejo pravne položaje nepremičnine in načine vpisa pravic in pravnih dejstev, kot tudi ne v določbah 15.a člena ZZK-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dela in naloge ukinjenega delovnega mesta operater so bila formalno in dejansko prerazporejene na delavki, ki opravljata delo na delovnem mestu samostojni programer in sta bili pred tem premalo obremenjeni. Čeprav se je preostalo delo tožnice drugače organiziralo na način, da se je preneslo na sodelavki, to ne pomeni, da ni prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi.
motenje posesti - pravica do posesti - dobrovernost posestnika
Ob ugotovitvi tožničine posesti dovozne poti in ugotovljenem nedopustnem ravnanju toženca, ki ji je posest samovoljno preprečil, je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnico motil v njeni zadnji mirni posesti dovozne poti.
neprava obnova kazenskega postopka - sprememba odločbe o kazni - predmet neprave obnove - preklic pogojne obsodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Določbe 407. člena ZKP namreč urejajo t.i. nepravo obnovo kazenskega postopka, s katero se ne spremeni dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, temveč samo odločba o kazni. Pri tej obliki obnove ne gre za nedovoljeno ponovno sojenje, za dejanje za katero je bil obsojenec že pravnomočno obsojen, temveč se obnovi samo tisti del kazenskega postopka, ki se nanaša na odločanje o kazni, zato da se odpravijo določene pomanjkljivosti ali napake, storjene pri izreku enotne kazni (1. in 2. točka) oziroma, da se omogoči izvršitev enotne kazni zaradi okoliščin, ki so nastale po pravnomočnosti sodbe (3. točka). Predmet neprave obnove je torej izrek enotne kazni, preklic pogojne obsodbe pa ne more biti predmet takšnega postopka, saj se z nepravo obnovo kazenskega postopka na ta način ne more posegati v pravnomočno sodbo.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086015
URS člen 25. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 212, 237, 237/2, 241, 262, 285, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 132. ZZK-1 člen 224, 224/3, 243, 243/2, 243/2-1. ZNP člen 44. OZ člen 92.
izbrisna tožba – ničnost – izpodbojnost – volja pogodbenika – poslovna sposobnost – smrt pravdne stranke med pravdo – prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornsoti – neizvedba dokaznega predloga – pravica do pritožbe – materialno procesno vodstvo – oblikovanje tožbenega zahtevka – razpolaganje s skupnim premoženjem
Neodzivanje priče na vabilo sodišča ni razlog za opustitev zaslišanja. Če je neodzivanje priče posledica bolezni, se jo zasliši na domu, če pa noče priti na sodišče, je treba ravnati skladno z 241. členom ZPP.
Navedba tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega pridobitelja lastninske pravice, temveč izključno na nadaljnje pridobitelje pravice na nepremičnini. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo neposrednega pridobitelja ne varuje.
V primeru nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem gre za ničen posel, če je tretji pridobitelj v slabi veri.
Sodišče lahko stranko le opozori na nepravilnosti pri oblikovanju zahtevka, ne sme pa zahtevka samo oblikovati.
cesija – terjatev upravnika – ugovor pasivne legitimacije
Toženec ni v nikakršnem poslovnem razmerju s tožečo stranko in za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni pomembno, ali je toženec uporabnik spornega stanovanja katerega najemnica je njegova mati. Tožeča stranka bi lahko od toženca uveljavljala sporno terjatev edino, če bi dokazala, da je toženec prevzel dolg po pogodbi o odstopu terjatve. Samo v takem primeru bi bil toženec pasivno legitimiran, zato je sodišče prve stopnje materialno pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek.
ZDru-1 člen 13, 14. ZGD-1 člen 395, 395/7, 395/7-2.
izpodbojna tožba – aktivna legitimacija za izpodbijanje sklepov društva – zakoniti zastopnik društva
Pravica članov društva ni omejena le na izpodbijanje odločitev, s katerimi je bilo neposredno poseženo v njihov pravni položaj, temveč imajo člani pravico uveljavljati zakonito delovanje društva oziroma delovanje, skladno z notranjimi pravili društva, tudi v primeru, ko z izpodbijanim aktom ni bilo poseženo v njihove pravice ali pravne koristi.
Veljavna zakonska ureditev aktivno legitimacijo za izpodbijanje sklepov društva pridržuje zgolj članom društva ter osebam, ki jim je bila vloga za članstvo zavrnjena. Zakoniti zastopnik oziroma predsednik društva za vložitev tovrstne tožbe ni aktivno legitimiran.
ZPP člen 76,76/5, 81, 81/1, 108, 108/4, 236. OZ člen 315, 315/2, 365, 421. ZGD-1 člen 31, 683. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5-5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-5.
pristojnost sodišča – podružnica – pouk o odgovoru na tožbo – sposobnost biti stranka – zastaranje – cesija – nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja – zavrnitev dokaznih predlogov – pobotni ugovor – procesni pobotni ugovor – materialnopravni pobotni ugovor – substanciranje dokaznih predlogov – razpravno načelo – načelo koncentracije in pospešitve postopka
Tožena stranka uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi nastala s tem, da ji je sodišče prve stopnje poziv, naj v roku 30 dni odgovori na tožbo, sicer bo izdalo zamudno sodbo in da bo v takem primeru nosila vse stroške postopka, vročalo v slovenskem jeziku, ki pa ga naj ne bi razumela. Vendar kršitev ni podana. Tožena stranka je odgovor na tožbo vložila pravočasno po slovenskem pooblaščencu - odvetniku. Zoper toženo stranko ni bila izdana zamudna sodba in zato niso nastale posledice, pred katerimi jo varuje določba 277. člena ZPP, ki predpisuje vsebino opozorila za primer, da na tožbo ne bi odgovorila.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086052
ZPP člen 3, 30, 30/1, 316, 338, 339, 339/2, 339/2-4, 454. OZ člen 49, 417, 417/2, 419, 419/1.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – kupoprodajna pogodba – prodaja stanovanja – stvarna pristojnost – delni umik – napaka volje – prevara – grožnja – cesija – obvestitev dolžnika – neizvedba naroka
Grožnja stranke s sprožitvijo pravnih postopkov pred sodiščem npr. sodnega postopka za izpraznitev stanovanja ne predstavlja nedopustne grožnje, saj uporaba pravnih sredstev in sprožitev pravnih postopkov zaradi zavarovanja pravic stranke ni v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086227
KZ-1 člen 258, 288, 288/1, 288/2. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1, 277/1-1, 435, 437, 437/1.
protizakonito, pristransko in krivično sojenje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - formalni preizkus obtožnega predloga - materialni (vsebinski) preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - nevestno delo v službi
Eventualna nepravilnost odločitve sodišča sama po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja namreč ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Za obstoj kaznivega dejanja je potrebno nekaj več, in sicer zavestna in posebej motivirana (da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost) kršitev zakona ali izkrivljanje prava oziroma enako posebej motivirano opiranje sodne odločbe na dejstva, za katera sodnik ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017034
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2. ZPP člen 226, 226/3.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – inšpekcijski postopek – odločba inšpektorja
ZDR-1 v 113. členu in v drugem odstavku 215. člena ureja možnost in pogoje za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi tudi v primerih, ko prenehanje pogodbe o zaposlitvi že nastopi. To izhaja že iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 (ki velja sicer le za predstavnike delavcev, ki so tudi glede na določbe mednarodnega prava deležni posebnega varstva pred odpovedjo pogodba o zaposlitvi), ki omogoča tudi zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje že z vročitvijo), ob izpolnjenih pogojih, ki jih opredeljuje 113. člen ZDR-1. Enako velja tudi v primeru, ko o tem odloča inšpektor za delo in zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda (drugi odstavek 215. člena ZDR-1) najdlje za čas do (pravnomočne) odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da kljub odločbi inšpektorja za delo ni pogojev za zadržanje učinkovanja prenehanja tožničine pogodbe o zaposlitvi (ob predpostavki, da se ta odločba nanaša tudi na tožnico).
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nastanek škode
Tožnik ni dokazal, da se je določenega dne poškodoval na delovnem mestu oziroma, da bi do škodnega dogodka prišlo na način, kot je zatrjeval, tj. da je kritičnega dne s sodelavcem sodeloval pri varjenju cevi, ko je var popustil in mu je cev padla na levo roko. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek iz naslova plačila odškodnine ni utemeljen.
Obstoj naročnikovega dolga do izvajalca ni bil sporen, saj toženec trdi, da ga je poravnal – izvajalcu in prevzemnikom njegovih terjatev. S tem, ko bi toženec izkazal, na kaj so se plačani zneski nanašali, pa bi lahko izpodbil tudi pogoj koneksnosti.
Ko poteče rok za ugovor zoper morebitno nepravilnost zvočnega prepisa ta obvelja za točnega in stranka nima pravice zahtevati poslušanja posnetka, češ da je prepis netočen.
stanovanje – zunajzakonska skupnost – izvenzakonska partnerja – opustitev uporabe stanovanja – nasilje v družini – opustitev posesti – strah pred nasiljem
Tožnica posesti ni opustila prostovoljno. Iz spornega stanovanja se je res umaknila že pred toženčevim prihodom, vendar je tako ravnala v strahu pred toženčevim nasiljem.
Toženec si v nobenem primeru ne bi smel sam vzeti pravice do ponovne uporabe spornega stanovanja, ki jo je opustil po prenehanju izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama v letu 2009.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0072633
ZIL-1 člen 42, 50, 50/1, 123, 123/2, 123/2-b. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 4, 13, 13/1.
znamka – soglasje za uporabo znamke – začasna odredba – vzporedni uvoz vozil – prepoved opravljanja gospodarskega prometa z vozili – razkritje podrobnosti o nabavi in prodaji vozil – pasivna prodaja – težko nadomestljiva škoda – tržni položaj znamke
Besedilo Distributerske pogodbe je določalo, da lahko K. (iz Skopja) opravlja pasivno prodajo na trg EU. To pomeni, da sicer ne sme iskati kupcev zunaj Makedonije in Kosova, in torej tudi ne v EU, sme pa prodajati tja. S tem pa je bilo dovolj jasno povedano, da ima K. dovoljenje za uporabo znamke pri (pasivni) prodaji na trg EU.
Znamka služi označevanju blaga ali storitev. Željeni položaj znamke na trgu blaga ali storitev, v primerjavi z drugimi znamkami, je lahko dobrina, ki ima lahko za imetnika znamke poseben pomen. To velja ne glede na to, da je takšna dobrina povsem nestvarna. Uporaba znamke ima lahko namreč velik pomen pri prodaji ali kakšnemu drugemu dajanju blaga ali storitev v promet. Znamka ima na primer lahko sama po sebi določeno oglasno (reklamno) vrednost, tudi drugače lahko vpliva na tržni položaj imetnika znamke.
poškodovanje tuje stvari – skupno premoženje zakoncev – lastništvo stvari
Ob upoštevanju izpovedbe oškodovanke, da je bilo osebno vozilo v času trajanja zakonske zveze z obdolžencem, kupljeno zanjo, da sta po razvezi delila le skupno nepremično premoženje, čemur prisotni obdolženec ni oporekal, ter ob upoštevanju, da sta imela obdolženec in oškodovanka že v času trajanja zakonske zveze vsak svoje vozilo, je sodišče prve stopnje življenjsko izkustveno in logično zaključilo, da je bilo vozilo v času, ko je obdolženec storil kaznivo dejanje, izključno v lasti oškodovanke.
prevozna pogodba – določitev cene – cena na prevoz – cena na kilometer – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote – pogodbeno pravo – pogodbena odškodninska odgovornost – neizkazanost škode
Glede na dejstvo, da so se spremenile relacije, po katerih bi tožeča stranka opravljala prevoze, pa je jasno, da ni bilo več mogoče uporabljati cen, določenih za prvotno dogovorjene relacije. Nasprotno bi namreč pomenilo povsem neživljenjsko situacijo, ko bi tožeča stranka, kljub pogodbenemu določilu, do kakšnega plačila je upravičena za vsak prevožen kilometer (ki se je nedvomno nanašalo na primere, ko so se prevozi opravljali na drugih relacijah), za relacije, ki pogodbeno niso bile določene, prejela plačilo, določeno za povsem druge relacije.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 286, 296. ZPP člen 155.
stroški pravdnega postopka – prijava v stečajni postopek – stroški priznani v stečajnem postopku - nagrada za postopek v ponovljenem odločanju
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane šele s pravnomočnostjo odločbe, s katero je odločeno, koliko le-ti znašajo in kdo je zavezanec za njihovo plačilo oziroma upravičenec do njihovega povračila. Tožena stranka stroškov odgovora na pritožbo ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko, saj terjatev za plačilo le-teh v razmerju do stečajnega dolžnika ni nastala do začetka stečajnega postopka. Ob povedanem njena terjatev za povračilo teh stroškov tudi ni prenehala, kot to trdi pritožnica.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Ker je tožena stranka navedene stroške prijavila v stečajnem postopku kot terjatev, ki je nastala do začetka stečajnega postopka in se je le-ta kot taka tudi preizkušala ter bila priznana, sklep o preizkusu terjatev pa je postal pravnomočen, tožena stranka plačila te terjatve ne more več zahtevati v tem pravdnem postopku, saj je bilo o njej že odločeno.