redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - poslovodna oseba
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Preuranjeno pa je zaključilo, da je bila ta nezakonita, ne da bi se jasno opredelilo do posledic predčasne razrešitve tožnika s funkcije likvidacijskega upravitelja oziroma, njenega vpliva na veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Če za primer predčasne razrešitve tožnika s funkcije poslovodne osebe, ni bilo dogovorjeno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi med njim in toženo stranko, bi lahko tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo le na enega od načinov, ki jih določa zakon. Na kakšen način lahko v taki situaciji zakonito preneha pogodba o zaposlitvi razrešene poslovodne osebe, je Vrhovno sodišče RS že sprejelo jasno stališče. Poslovodna oseba, ki je razrešena, za delo ne izpolnjuje več pogojev, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in zato ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Opisani razlog je v 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot razlog nesposobnosti.
ponovno sojenje po razveljavitvi sodbe - upoštevanje napotkov višjega sodišča - zahteva za izločitev sodnika na glavni obravnavi
Po določbi tretjega odstavka 397. člena ZKP mora sodišče prve stopnje v primeru novega sojenja, potem ko je bila sodba sodišča prve stopnje s sklepom višjega sodišča razveljavljena, opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svoji odločbi. Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je ravnalo v nasprotju z navedenim, zlasti pa ne, da je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 7. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Taka kršitev je podana, če sodišče s svojo sodbo ne reši popolnoma predmeta obtožbe.
- Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno navaja, da sme med glavno obravnavo stranka zahtevati izločitev sodnika iz razloga 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP samo, če je razlog izločitve nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa samo v primeru, če razlog izločitve stranki ni bil znan in tudi ni mogel biti znan. Nič od navedenega iz zahteve za izločitev, ki jo je vložil zagovornik po začetku glavne obravnave, ni bilo izkazano, pa je zato odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zahtevo za izločitev po določbi petega odstavka 42. člena ZKP zavrglo kot prepozno, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086034
ZPP člen 72, 247, 247/4, 254, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 168, 168/3.
povrnitev premoženjske škode – povrnitev nepremoženjske škode – padec na ledu – poledenel pločnik – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza – sindrom fibromialgije – izgubljeni dohodek – denarna renta – zmanjšanje življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – tuja pomoč in postrežba – zastaranje – predlog za izločitev izvedenca – postavitev novega izvedenca – soočenje – kršitev načela kontradiktornosti
V procesni situaciji, kjer izvedenec A v postopku potrdi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in sindromom fibromialgije in kjer vzročno zvezo potrjuje tudi zapisnik o zaslišanju izvedenca B v drugem sodnem postopku, vendar izvedenec C v tem postopku nato zavzame drugačno stališče, pri čemer je sodeloval kot član komisije, katere predsednik (izvedenec B) očitno ne deli njegovega mnenja, je treba trditveno tezo tožnice korektno razčistiti in izvesti dokaze, ki jih je predlagala (zaslišanje izvedenca B kot (izvedene) priče), da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja, razčistile. Z nasprotnim ravnanjem je stranki odvzeta možnost korektnega obravnavanja pred sodiščem.
Soočenje med pričo/stranko in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
ZPIZ-1 člen 190, 271. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 212.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obvezno zavarovanje v prometu - odškodninska odgovornost – omejitev odgovornosti za škodo - povračilo stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov – povrnitev nadomestila za primer invalidnosti – specialni predpis
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se ne more uporabljati zoper odgovornostno zavarovalnico – toženo stranko. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti tožeča stranka ni upravičena, saj ZOZP, ki je lex specialis v tem razmerju, tega ne omogoča. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti, pa tožeča stranka ni upravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086796
OZ člen 922, 922/2, 922/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti za stvari – premoženjska škoda – gradbena škoda – zavarovalni primer – retroaktivno zavarovanje – ničnost pogodbe – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dogodek glede katerega se sklene zavarovalna pogodba (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Izjema je retroaktivno zavarovanje, pri katerem med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe. V tem primeru je zavarovalna pogodba v skladu s tretjim odstavkom 922. člena OZ nična le, če je bilo v času sklenitve pogodbe interesirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal. Iz tega logično sledi, da je za veljavnost zavarovalne pogodbe z retroaktivnimi učinki bistveno, da zainteresirana stranka ne ve, da se je zavarovalni primer že uresničil.
zahteva za predložitev listine – opredelitev strank do predloženih listin – substanciranost predloga za predložitev listine
Iz določbe 228. člena jasno izhaja, da slednji daje (le) možnost zahtevati predložitev konkretne listine, na katero se stranka sklicuje, ne pa katerekoli listine v zvezi z zadevo, ali celo nekakšne nedoločene in nedoločljive "celotne dokumentacije".
Ker resnična volja toženca ni bila sklenitev posojilnih pogodb, med strankama pogodbe ni obstajalo soglasje o bistvenih sestavinah teh pogodb v smislu 15. člena OZ. Ker je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka izpovedbo tožnika, zaslišanega kot stranke, kot tudi izpovedbo njegove matere A.S., zaradi spreminjanja izpovedbe in širjenja razlogov sklenitve darilne pogodbe, ocenilo kot neverodostojni, tudi izjava priče, ki bi o obstoju spornih posojilnih pogodb vedela povedati le to, kar bi ji v tej zvezi morebiti povedal tožnik, ne bi mogla vplivati na odločitev sodišča prve stopnje.
pravica družbenika do informacij in vpogleda - sklep družbenikov kot procesna predpostavka - drugostopenjsko odločanje - namen v nasprotju z interesi družbe - prizadejanje občutne škode
Če zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Samo dejstvo vlaganja pravnih sredstev nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja, bodisi pred delovnim sodiščem bodisi kazenskih ovadb, tožbe na izključitev iz družbe, še ne pomeni, da bo predlagatelj kot družbenik uporabil informacije za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe ali da bi ji prizadel občutno škodo.
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – dokazni standard – stopnja verjetnosti – predpravdno izvedensko mnenje
V postopku z začasno odredbo ugotovi sodišče odločilna dejstva v okviru v tem postopku podanih trditev pravdnih strank, v tem postopku predloženih dokazov in do stopnje verjetnosti.
Gole trditve, da je vse obveznosti poravnal, za izkaz verjetnosti in posledično za izdajo začasne odredbe ne zadoščajo.
Na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato jo mora pritožnik konkretizirano uveljavljati.
Izdelava pisnega mnenja kot tudi njegove dopolnitve zaradi pripomb strank predstavlja enoten dokaz, kar pomeni, da plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja bremeni tisto stranko, ki je postavitev izvedenca predlagala.
O nesklepčnosti pa lahko govorimo takrat, ko trditve so, a ob uporabi materialnega-prava ne vodijo do zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če takšnih trditev dejansko ni, pa se postavlja vprašanje, ali je takšen zahtevek (upoštevaje 180. člen ZPP) sploh določen, kar pomeni, da mora sodišče postopati v skladu s 108. členom ZPP in stranko pozvati k dopolnitvi.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v ponovljenem postopku odločalo o podrednem tožbenem zahtevku, ki ga tožnica nikoli ni postavila. Opisano postopanje sodišča predstavlja kršitev 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je višje sodišče pritožbi toženca ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo (v delu, ki naj bi se nanašala na podredni tožbeni zahtevek) zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086046
ZIZ člen 225, 225/1, 225/2, 268, 272. OZ člen 302 – 310. ZNP člen 168. ZPP člen 17.
sodni depozit – položitev stvari – začasna odredba – stvarna pristojnost – oprava dejanja – oprava dejanja namesto dolžnika – učinek sklepa o začasni odredbi – založitev zneska stroškov
Predlagatelj ne predlaga, da sodišče sprejme v sodni depozit denar, da bi lahko pravilno izpolnil obveznost, na podlagi katere bi tudi prenehala njegova obveznost do upnikov, ki so nasprotni udeleženci. Predlagatelj torej ne navaja dejstev na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje moralo sprejeti v sodni depozit denar predlagatelja.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0080225
URS člen 33. OZ člen 45, 99, 255, 255/1, 255/2, 256. ZZZDR člen 56, 56/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – paulijanska tožba – odgovornost zakonca za skupne obveznosti – obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem – nerazdelna odgovornost zakoncev – napake volje
Uspešnost Paulijanske tožbe zakon veže na obstoj treh predpostavk: obstoj terjatve; pravno dejanje dolžnika ter upnikovo prikrajšanje; poseben subjektivni pogoj.
Če solastnik dejansko in proti svoji volji stvari ne uporablja (ali jo uporablja v manjšem obsegu), ima pravico zahtevati spremembo načina uporabe in ustrezno nadomestilo (uporabnino).
Sodna praksa je pri presoji koristi nepoštenega solastnika zavzela stališče, da gre za korist, ki bi jo ta lahko imel in ni odvisna od tega, kako prostore izkorišča.
Z onemogočanjem souporabe nepremičnine tožniku je toženka prevzela v uporabo in upravljanje celoten del nepremičnine, ki ni obremenjen s služnostjo stanovanja. S tem je nanjo prišla korist od uporabe tožnikovega dela nepremičnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0086050
ZPP člen 7, 285.
povrnitev premoženjske škode – pasivna legitimacija – vzdrževanje cest – upravljalec občinskih cest – razbremenitev odgovornosti – oddaja koncesije – poplave – vzročna zveza – pretočnost – opustitev čiščenja – preozek most – neustrezna ureditev mostu – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – sodba presenečenja
Vprašanje legitimacije je materialnopravno in ne dejansko vprašanje, vendar so podlaga za presojo tega vprašanja dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti. Mora pa na podlagi dejstev, ki sta jih navedli stranki, opraviti pravno presojo o obstoju legitimacije, čeprav tega vprašanja stranki ne načenjata.
Druga toženka ni navajala dejstev, ki bi utemeljevala sklep, da zaradi delegacije pristojnosti ni odgovorna za nastalo škodo. Nobena okoliščina primera tudi ne kaže, da bi šlo za zahtevek, s katerim stranki ne bi smeli razpolagati. Tožnika sta trditvenemu bremenu glede legitimacije in odgovornosti druge toženke zadostila, slednja pa trditvam o njeni upravljalski vlogi v zvezi z vzdrževanjem mostu ni oporekala. S svojim ravnanjem je sodišče drugi toženki onemogočilo ustrezno obrambo in izpodbijana sodba zanjo nedvomno predstavlja presenečenje.
prevozna pogodba – določitev cene – cena na prevoz – cena na kilometer – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote – pogodbeno pravo – pogodbena odškodninska odgovornost – neizkazanost škode
Glede na dejstvo, da so se spremenile relacije, po katerih bi tožeča stranka opravljala prevoze, pa je jasno, da ni bilo več mogoče uporabljati cen, določenih za prvotno dogovorjene relacije. Nasprotno bi namreč pomenilo povsem neživljenjsko situacijo, ko bi tožeča stranka, kljub pogodbenemu določilu, do kakšnega plačila je upravičena za vsak prevožen kilometer (ki se je nedvomno nanašalo na primere, ko so se prevozi opravljali na drugih relacijah), za relacije, ki pogodbeno niso bile določene, prejela plačilo, določeno za povsem druge relacije.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/2-2, 29b, 29b/2. ZS člen 53a. ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog - pristojnost izdaje plačilnega naloga
ZST-1 kot specialni predpis v 34. členu sicer izrecno ne predpisuje, kdo izda plačilni nalog. Vendar iz določbe drugega in tretjega odstavka 34.a člena ZST-1, ki predpisuje postopanje osebe, katera je izdala plačilni nalog v primeru vloženega ugovora, jasno izhaja, da pooblastilo za izdajo plačilnega naloga nima izključno sodnik, temveč tudi druge osebe.
zavrženje tožbe – podjemna pogodba – stvarne napake – garancija – rok – prekluziven rok – sodba presenečenja
Odločba presenečenja (in s tem kršitev pravice do izjave) bi bila podana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev o sporu bistvena predvsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navaja, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Za izviren podpis se šteje samo lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vloga brez takšnega podpisa je nepopolna.