Izrek izpodbijane sodbe je nerazumljiv, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe. Sodišče je razglasilo, da se zoper obtoženca zavrne obtožba glede kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, storjenega na škodo A. A., v nadaljevanju pa je obtožencu brez krivdoreka in brez navedbe kaznivega dejanja izreklo kazensko sankcijo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51.
izvedensko mnenje - nagrada za izvedensko mnenje - zahtevno mnenje
Skladno s četrtim odstavkom 47. člena je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Sodni izvedenec je proučil dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter s tem v zvezi podal izvedensko mnenje. Na samo odločitev ne more vplivati zgolj dejstvo, na koliko straneh je tako izvedensko mnenje zapisano, temveč je potrebno upoštevati razloge, kot izhajajo iz že citiranega 4. odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje utemeljeno ovrednotilo kot zahtevno mnenje.
Tožnik je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in pridobitev pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
63. člen ZVis določa ure neposredne pedagoške obveznosti (in dodatne pedagoške obveznosti) za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev, univerzam pa je prepuščena zgolj določitev oblik pedagoške obveznosti. Zakon je določil pedagoško obveznost z namenom zaščite kvalitete študijskega procesa, ne glede na finančne zmožnosti. Zakonsko določitev števila ur NPO in DPO za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev je treba razlagati tako, da predstavlja optimum za zagotovitev kvalitete študija, hkrati pa določa tudi njihovo najvišjo dopustno obremenitev. Vsaka dodatna neposredna pedagoška obremenitev, ki presega postavljene zakonske okvire, namreč gotovo vpliva na zmanjševanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne) kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Zato je bilo faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito.
URS člen 2. ZIZ člen 38, 38/5, 56, 200a. ZPP člen 11, 319.
zloraba procesnih pravic - učinki pravnomočnosti v izvršilnem postopku - stroškovna nepotrebnost odgovora na ugovor
Tudi zlorabe procesnih pravic sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodna razveza - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik pri toženi stranki delal tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, oziroma da se je tožnikovo delovno razmerje nadaljevalo po izteku določenega časa oziroma tudi po 20. 2. 2013, ko se je poškodoval pri delu za toženo stranko in je bil hospitaliziran ter v bolniškem staležu. Sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas je tako že tedaj prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožniku z odjavo iz zavarovanja s 15. 5. 2013 delovno razmerje nezakonito prenehalo.
kaznivo dejanje zanemarjanja otroka - zakonski znaki - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožba se neutemeljeno zavzema za spremembo kazenske sankcije tako, da bi obdolženka opravila delo v splošno korist, saj se tako lahko izvrši le nepogojna zaporna kazen, sicer pa predlagan način izvršitve kazni predstavlja tudi strožji kazenskopravni odziv kot pogojna obsodba, ki obdolženca le opozarja, da kaznivega dejanja ne sme ponoviti, sicer se lahko v pogojni obsodbi določena zaporna kazen izreče
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB
VSL0085151
ZGD člen 394, 394/2. ZGD-1 člen 425, 425/1. ZPP člen 205, 205/1. ZASP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 147, 147/2, 299, 299/2. ZPP člen 81, 180, 180/3, 208, 208/1. ZVK člen 13. Zmed člen 2, 2/1.
prekinitev postopka – izbrisana družba – nadaljevanje postopka zoper družbenika – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – povrnitev škode - civilna kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – kršitev avtorske pravice
V sodni praksi je bilo že jasno izraženo stališče, da za zadostitev zakonskemu standardu uveljavljanja terjatve iz drugega odstavka 394. člena ZGD (sedaj drugi odstavek 425. člena ZGD-1) zadošča že tožnikov predlog sodišču, da družbenika izbrisane družbe povabi v postopek. Na kakšen način to stori, ni toliko pomembno. Bistveno je, da v tej smeri aktivno ravna in da nadaljevanje postopka zoper konkretnega družbenika predlaga oziroma zahteva znotraj enoletnega (sedaj dvoletnega) prekluzivnega roka.
Sodišče mora v postopku odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova civilne kazni ugotoviti le, da je šlo za kršitelja, ki mu je mogoče očitati višjo stopnja krivde in sicer mora ta ravnati s stopnjo naklepa (namerno ravnanje) ali hude malomarnosti. Če ugotovi, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 168. člena ZASP mora odločiti le še o višini civilne kazni. Določba četrtega odstavka 168. člena ZASP pa sodišču daje podlago za presojo glede na določen zakonski razpon izrekanja civilne kazni.
V sodni praksi je bilo že izoblikovano stališče, da gredo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od tedaj dalje, ko je bila opozorjena na kršitev avtorskih pravic, pozvana k prenehanju kršitev in je bila opozorjena na možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002031
KZ-1 člen 204, 204/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437.
kaznivo dejanje tatvine - stvar majhne vrednosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski postopek, saj je bila vrednost odtujene stvari le 1,49 EUR.
denarna socialna pomoč - vračilo - krivdno ravnanje
Tožena stranka je odločitev o vrnitvi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči sprejela ob ugotovitvi, da je bila tožniku z odločbo ZPIZ priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. To odločbo je tožnik priložil k vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V tem primeru pa tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja oziroma niso izpolnjeni razlogi določeni v 43. členu ZUPJS, da bi se odločba o priznani pravici do denarne socialne pomoči razveljavila. Tožena stranka bi morala odločbo ZPIZ upoštevati v okviru ugotavljanja dejanskega stanja. Če je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, tožena stranka take pomanjkljivosti ne more sanirati s sklicevanjem na določbo 43. člena ZUPJS, saj tožniku ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil, da je tožena stranka izdala nepravilno odločbo. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke.
ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 6a, 21, 21/2, 136, 136/1, 136/1-9.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - potek veljavnosti vozniškega dovoljenja - omejena veljavnost zdravniškega spričevala - razlogi za opomin
Obdolženec ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, ker je njegova veljavnost potekla 19. 7. 2015, ko je poteklo zdravniško spričevalo, o čemer bi se lahko prepričal že z vpogledom v vozniško dovoljenje.
Ker je takoj po prekršku (pred zagovorom in izdajo sodbe) pridobil vozniško dovoljenje, so podani pogoji za izrek opomina.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086012
OZ člen 460, 460/3, 461, 461/2, 480. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 286. SZ člen 3, 3-3.
prodajna pogodba – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – jamčevanje za stvarne napake – notifikacija – znižanje kupnine – tožbeni zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalni tožbeni zahtevek – izguba pravic – pravočasnost zahtevka – prekluzija – prekluzivni rok – naknadna sprememba sodne prakse – pravica do sodnega varstva – očitna napaka – skupni del stavbe
Čeprav oblikovalni tožbeni zahtevek ni bil postavljen že ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje, tožnika ne more zadeti sankcija prekluzije.
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 (razlog nesposobnosti) je podan, če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, zato ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, to pa ima za posledico, da delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Vzrok za neizpolnjevanje delovnih obveznosti je v tem primeru subjektiven, na strani delavca (nepravočasno, nestrokovno oziroma nekvalitetno opravljanje dela). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v spornem obdobju plana ni dosegal zato, ker je bil ta plan nerealno in previsoko postavljen. Zato ni obstajal utemeljen razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023273
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
padec pešca na javni pohodni površini - višinske razlike - izvajanje gradbenih del - obnova tlakovcev - koridor za pešce - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - pasivna legitimacija - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih
Sodba sodišča prve stopnje z obrazložitvijo, ki vsebuje med seboj tako nasprotujoče si ugotovitve in zaključke o škodnem območju, ne dosega standarda ustrezne obrazložitve sodne odločbe in ne omogoča ustreznega pritožbenega preizkusa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002161
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437. KZ-1 člen 296, 296/1.
nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega akta
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 v delu, ki se nanaša na zakonski znak "spravljanja v podrejen položaj."
Tožniku je bilo povračilo stroškov za nakup ortoze v tujini zavrnjeno, ker odločba o upravičenosti do medicinsko tehničnega pripomočka pred potekom trajnostne dobe ni bila izdana, niti ni bila predhodno izdana naročilnica. Tožnik je bil ves čas specialistično voden in obravnavan ter je bila zdravnica seznanjena z njegovimi težavami. Opustitev predpisanih formalnih postopkov pristojnega zdravnika, ki bi lahko po 44. c členu ZZVZZ predhodno za ortoze izdal naročilnico ali predlog za izdajo odločbe, ne more iti v škodo tožniku. Še zlasti, če je do ortoze medicinsko upravičen in mu je v Sloveniji sploh ni mogoče zagotoviti. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem bo potrebno ugotoviti, ali je tožnik do ortoz, ki jih je kupil v tujini, upravičen.
zahteva za sodno varstvo - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen - pravica do izjave - dejstva in dokazi v izjavi
Pritožnica pravna oseba bi morala v hitrem postopku, ko ji je bila dana možnost izjave po 55. členu ZP-1, navesti vsa dejstva in dokaze, najkasneje pa (ob upoštevanju določil 3. alinee prvega odstavka 62. člena ZP-1) v zahtevi za sodno varstvo.
Sodišče prve stopnje je v sodbi podalo dovolj jasne razloge o znakih prekrška: da je šlo za kartelni dogovor med navzočimi predstavniki pravnih oseb, kar se je tudi odrazilo v nadaljnjem postopanju pravnih oseb, saj so vse tiste pravne osebe, ki so do takrat imele nižje cene, le-te zvišale na dogovorjeno raven.