ZST-1 člen 1, 12, 12/3. ZPP člen 108, 116, 214. Sodni red člen 70.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – vložitev vloge na nepristojno sodišče – trditveno in dokazno breme – vročitev
Iz priloženih prilog k pritožbi (potrdila o oddaji pošiljke, B5 in sledenje pošiljk, B6 – podatki izbrane pošiljke po sprejemni številki, ki se ujema s sprejemno pošiljko iz potrdila o oddaji pošiljke), res izhaja, da je bila pošiljka sprejeta na pošti in predana v dostavo. Vendar pa iz teh podatkov ne izhaja, komu je bila poskušana dostava, niti ali so bili v navedenih pošiljkah res izpolnjeni obrazci o premoženjskem stanju za vsako izmed toženih strank, s čimer bi tožena stranka zadostila formalnim pogojem pred vsebinskim obravnavanjem predloga za oprostitev plačila sodne takse za napoved pritožbe, kot ji je bilo naloženo s sklepom istega sodišča 17. 11. 2016. Tožena stranka niti k pritožbi ni priložila po njenih trditvah pravočasno izpolnjenih obrazcev, da bi se lahko sodišču druge stopnje porodil dvom, ali so bili v navedeni pošiljki dejansko vsi trije izpolnjeni obrazci ali ne.
Stranke lahko dobijo vse podatke o svoji zadevi v času uradnih ur sodišča (prvi odstavek 70. člena Sodnega reda). Če bi ravnala dovolj skrbno, bi tožena stranka lahko, ker je sama storila napako in vložila vlogo na nepristojno sodišče, takoj, ko je to ugotovila, opravila poizvedbe pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ali so njeno pošiljko prejeli in ali so jo odstopili v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Vsaka stranka v postopku mora biti aktivna pri uveljavljanju svojih pravic. Tožena stranka pa ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (214. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ki je na njej, da bi lahko s pritožbo uspela.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2. ZPP člen 5, 115, 115/1, 115/2. URS člen 22.
navedbe za začetek stečajnega postopka – upravičena odsotnost – predložitev zdravniškega opravičila
Od pritožnika bi bilo nesorazmerno zahtevati, da bi sodišču že pred narokom predložil zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu iz drugega odstavka 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj dolžnik ni vedel, kdaj bo operiran. Povsem logično je, da obrazca ni mogel dobiti vnaprej na zalogo. Potem, ko je bil pozvan, naj nemudoma pride na operacijo, pa navedenega obrazca upravičeno ni mogel predložiti.
Insolventnost - odškodninska odgovornost članov poslovodstva
Na drugem tožencu je dokazno breme glede višine škode in vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem poslovodje in nastalo škodo. Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitve poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom upnikove terjatve in zneskom, do katerega je bilA terjatev plačana v stečajnem postopku.
posojilno razmerje – vrnitev dolga iz posojilnega razmerja – materialno dokazno breme – pravilno o dokaznem bremenu – dokazna ocena
Točen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaradi netransparentnosti poslovanja med pravdnima strankama zneska morebitnega še neporavnanega posojila ni mogoče ugotoviti. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Ker tožnik ni dokazal koliko, če sploh še kaj, naj bi mu toženec še dolgoval iz naslova posojilnega razmerja, je odločitev o zavrnitvi tožbnega zahtevka pravilna.
ZFPPIPP člen 29, 29/3, 29/4, 59, 271, 271/1-1, 278, 278/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tako (na takšen način), da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
Sporne premičnine bi bile še vedno del stečajne mase stečajnega dolžnika, pri čemer bi v takšnem primeru še vedno obstajala terjatev tožene stranke do tožeče stranke. Smisel omenjene pravne ureditve je ravno v tem, da se v stečajnem postopku zagotovi enak pravni položaj vseh navadnih upnikov. Prav zaradi tega je v tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP predpisano, da če zaradi izpodbitega pravnega dejanja preneha terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do stečajnega dolžnika, ta terjatev nastane znova in se plača iz razdelitvene mase po pravilih insolvenčnega zakona, če je prijavljena v roku iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Pomembno je, da se presoja zmanjšane čiste vrednosti premoženja opravi skozi prizmo pravnega položaja drugih upnikov, ki zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejmejo v stečaju manj, kot bi prejeli, če izpodbojnega pravnega dejanja ne bi bilo.
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov (točka 10 prvega odstavka 394. člena ZPP) je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - nedopustna grožnja
Izjava nadrejene, da bodo zoper tožnico uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, če ne podpiše sporazuma, ne predstavlja nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Na veljavnost sporazuma tudi ne vpliva, da je tožnica laik in prava nevešče stranka, ter da je bila ob podpisu sporazuma v podrejenem položaju.
izvenzakonska skupnost – skupno življenje – skupno premoženje – poslovni delež gospodarske družbe – stroški postopka
Če bi toženec uspel dokazati, da je (vsaj) stvarni vložek predstavljal njegovo posebno premoženje (pa ni), bi to lahko vodilo le k morebitnemu njegovemu večjemu deležu na skupnem premoženju, ki pa ga ni uveljavljal.
Za obstoj izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZDR ni nujno potrebno, da morata partnerja ves čas živeti skupaj na istem naslovu, kot zmotno meni pritožba.
KZ-1 člen 204, 204/1, 340, 340/1. ZG člen 2, 2/1. ZRud člen 3, 3/1, 3/1-12, 11, 11/1.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - uničevanje gozdov - uničenje v večjem obsegu - funkcionalnost gozdne površine - razlaga inkriminacije - kazniva dejanja zoper premoženje - tatvina - naravni viri - mineralne surovine - izkoriščanje mineralnih surovin
Za presojo, ali je gozd uničen v večjem obsegu, ni bistvena le velikost gozdne površine, v katero storilec zavestno v nasprotju s predpisi ali odredbami pristojnih organov poseže s krčenjem, golosekom ali na drugačen način, ki ima za posledico uničenje gozda v večjem obsegu, temveč je odločilno, da gozd oziroma gozdna površina ne more več opravljati katere izmed svojih funkcij.
Tožeča stranka sporne račune izstavlja v okviru svoje pridobitne dejavnosti na podlagi pogodbe, sklenjene s toženo stranko, zato ne gre za verzijski zahtevek (konkretno je „prefakturiranje“ računov urejeno v 12. členu Pogodbe o upravljanju, kar pomeni, da imajo izstavljeni računi pravno podlago) in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe.
denarna socialna pomoč - vračilo - krivdno ravnanje
Tožena stranka je odločitev o vrnitvi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči sprejela ob ugotovitvi, da je bila tožniku z odločbo ZPIZ priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. To odločbo je tožnik priložil k vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V tem primeru pa tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja oziroma niso izpolnjeni razlogi določeni v 43. členu ZUPJS, da bi se odločba o priznani pravici do denarne socialne pomoči razveljavila. Tožena stranka bi morala odločbo ZPIZ upoštevati v okviru ugotavljanja dejanskega stanja. Če je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, tožena stranka take pomanjkljivosti ne more sanirati s sklicevanjem na določbo 43. člena ZUPJS, saj tožniku ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil, da je tožena stranka izdala nepravilno odločbo. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke.
domneva o umiku pritožbe – neplačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – ponavljanje razlogov za taksno oprostitev
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sodišče zato, ker ni ugodilo predlogu za taksno oprostitev, toženi stranki onemogočilo dostop do sodišča, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ne pomeni posega v navedeno pravico, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice. V zvezi s pritožbenimi navedbami o neutemeljenem zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da te za obravnavani primer niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je imela v postopku oprostitve plačila sodne takse na voljo pravna sredstva, vendar z njimi ni bila uspešna. Ker je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno, očitkov v zvezi s tem postopkom ne more več uveljavljati v obravnavanem postopku, v katerem gre za presojo utemeljenosti odločitve o izpolnjenosti pogojev za obstoj domneve o umiku pritožbe.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – rizično življenjsko zavarovanje – obveznosti zavarovalca oziroma zavarovanca – prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti – dolžnost prijavljanja – namerna neresnična prijava ali zamolčanje – posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnice – odklonitev plačila zavarovalnine
Ker ima zavarovalnica na podlagi zavarovalne pogodbe pravico odkloniti plačilo zavarovalnine, če po nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da je šlo za namerno netočno prijavljene okoliščine, da bi v primeru, če bi vedela za resnično stanje, odklonila sklenitev pogodbe, je zavrnitev zahtevka pravilna. Katera dejstva so pomembna pove vprašalnik, ki ga mora zavarovanec izpolniti. Pri tem ni pomembno, ali je smrt zavarovanke v vzročni zvezi z neresničnimi prijavljenimi okoliščinami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002031
KZ-1 člen 204, 204/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437.
kaznivo dejanje tatvine - stvar majhne vrednosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski postopek, saj je bila vrednost odtujene stvari le 1,49 EUR.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/1-4.. KZ-1 člen 38, 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je pomagal pri odtujitvi mesa, ki je bil last tožene stranke. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj bi se skladno s 37. členom ZDR-1 moral vzdržati ravnanj, ki škodujejo delodajalcu, kršil je tudi 11. člen pogodbe o zaposlitvi. Izpolnil je tudi znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1 oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju, skladno z 38. členom KZ-1, zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
ZDZdr člen 12, 12/2, 23, 27, 39, 46, 50, 50/2, 70. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2.
prisilno zdravljenje - izvedenstvo - kršitev pravil postopka
Pritožnik trrdi, da pred narokom ni uspel vzpostaviti stika z zastopnikom oziroma zastopnica, s katero je vzpostavil ta stik, se naroka ni mogla udeležiti, vendar spisovni podatki te njegove navedbe ne potrjujejo.
Tožniku je bila s sodbo pravnomočno priznana pravica do delne invalidske pokojnine od 1. 10. 2010 dalje, vendar je bilo hkrati izrečeno, da bo o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine izdana posebna upravna odločba. Ker je bilo v predsodnem upravnem postopku ugotovljeno, da ima tožnik poravnane prispevke iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja le do 30. 6. 1990, je bilo pravilno odločeno, da nima pravice do izplačevanja delne invalidske pokojnine. Zaradi neplačevanja prispevkov ni bilo mogoče šteti, da je dejavnost sploh opravljal, niti da jo je od 1. 10. 2010 opravljal v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Po 1. odstavku 159. člena ZPIZ-1 se je delna invalidska pokojnina izplačevala od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler je zavarovanec opravljal delo z delovnim časom, ki je ustrezalo njegovi delovni zmožnosti.
neprava stvarna služnost – služnost vodovodne in kanalizacijske napeljave – sodba na podlagi pripoznave – povrnitev stroškov postopka – povod za tožbo – odmera stroškov – strošek odgovora na tožbo – potni stroški – potrebni stroški
Tožnik se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.