ureditev meje – kriteriji za ureditev meje – kriterij močnejše pravice – javno dobro
V konkretnem primeru je predlagana sodna določitev meje med zemljiščem, ki je javno dobro, ter zemljiščem, ki je v zasebni lasti. Navedeno pomeni, da je mogoče mejo določiti zgolj po kriteriju močnejše pravice. Ker na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, pa se je v sodni praksi ustalilo stališče, da je mogoče v takšnih primerih mejo določiti zgolj glede na potek katastrske meje. Takšno stališče je edino logično, saj druge močnejše pravice v takšnih primerih ni mogoče zatrjevati. Izjema od tega pravila je mogoča le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar mora biti posebej ugotovljeno.
listina, ki je podlaga za vknjižbo - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - obnova postopka - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - načelo dispozitivnosti postopka
Zamudna sodba je po podatkih spisa na dan, ko je bil vložen predlog za izpodbijani vpis, pravnomočna. Glede na navedeno predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice. Ni pomembno vprašanje, ali so stranke v postopku, v katerem je bila izdana, izčrpale možnosti izrednih pravnih sredstev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje zavezanca - neto mesečni dohodek - stroški v zvezi z delom - sredstva za preživljanje družine
Pritožbeno sodišče soglaša, da je pri ugotavljanju toženčevega gmotnega stanja – sposobnosti plačila sodne takse – treba upoštevati neto mesečni zaslužek. Ta sredstva toženec in žena lahko porabita za preživljanje družine; sredstva, nakazana zaradi nadomestila stroškov v zvezi z delom, niso dohodek. Ta sredstva ne služijo za preživljanje družine. Upoštevanje neto plače je običajno pri ugotavljanju zaslužka oz. gmotnega stanja. Ker imajo delavci različne stroške v zvezi z delom – zlasti s prihodom na delo zaradi večje ali manjše oddaljenosti od delovnega mesta – je na ta način zagotovljeno enako obravnavanje prosilcev za taksno oprostitev. Nadomestilo, ki ga delavec prejme za pokrivanje stroškov prihoda na delo in prehrane med delom ter drugih stroškov dela, je porabljeno za zagotavljanje pogojev za delo in ne za preživljanje družine.
litispendenca - visečnost izvršilnega postopka - zahtevek za izvršbo - identiteta zahtevka za izvršbo - ugovor materialnega pobota
Prilagojeno izvršilnemu postopku se litispendenca nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Tak zahtevek vsebuje zahtevo za uporabo prisilnih sredstev določene vsebine (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe) za uveljavitev terjatve. Po pojasnjenem hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
Z ugovorom, v katerem dolžnik zatrjuje prenehanje terjatve zaradi (materialnega) pobota, pa dolžnik ne uveljavlja zahtevka za izvršbo, zato v nobeni izmed možnih pravnih razlag določila tretjega odstavka 189. člena ZPP ni opore za stališče, po katerem bi bila litispendenca (smiselna) ovira za vsebinsko odločanje o dolžnikovem ugovoru.
ugotovitev vrednosti nepremičnin - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiško knjigo glede podatkov o lastništvu izvršilnega predmeta nepremičnine
Dolžnica v tej fazi postopka ne more uspeti z zatrjevanjem drugačnih solastniških deležev, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, saj je izvršilno sodišče na njene podatke vezano (prvi odstavek 168. člena ZIZ), pri čemer se cenitev kot izvršilno dejanje opravi v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi, torej tako, da se upošteva v njem zajeto opredelitev izvršilnih predmetov.
URS člen 22, 25. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4. ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 8, 11, 12.
taksna oprostitev - začasni zastopnik
Zakonodajalec je posebej določil, da začasni zastopnik ni dolžan plačati takse za tistega, ki ga zastopa, taksa pa se izterja iz premoženja zastopanega (prvi in drugi odstavek 4. člena ZST-1). Navedeno specialno določilo razveljavlja tudi splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanja sodišča. Stranka, ki ji je postavljen začasni zastopnik, po pojasnjenem ni oproščena plačila sodne takse, zato tudi lahko predlaga taksno oprostitev v skladu z 11. členom ZST-1.
OZ člen 311, 312, 313, 318. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15.
ugovor pobota – konkretiziran ugovor pobota – materialnopravno pobotanje – pogoji za pobot – protispisnost – pritožbene novote
Kdaj naj bi toženec tekom pravdnega postopka (v smislu vseh za to potrebnih predpostavk predvidenih v določbah OZ) jasno uveljavljal oziroma se ustrezno (to je konkretizirano) skliceval na materialno-pravni ugovor pobota, ni razvidno. Povsem splošno sklicevanje na okoliščino, da so se finančne obveznosti med pravdnima strankama tekom poslovnega razmerja „zapirale“ tudi z medsebojnimi kompenzacijami, v tem oziru ne zadostuje.
Po splošnih življenjskih izkušnjah ne more biti dvoma, da lahko lesena tla v kleti ob prenašanju grozdja z vedrom iz kadi v prešo postanejo mokra in zdrsljiva. Vendar je to običajen riziko, ki ne terja posebnega ukrepanja. Vsaka povprečno izkušena in razumna odrasla oseba se že z običajno pazljivostjo temu lahko izogne. Da bi zavarovanec tožene stranke moral namestiti na leseni podest zaščito s folijo ali s čim drugim, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pretirana zahteva in tega od povprečno skrbnega lastnika zidanice v kletnih prostorih ni razumno zahtevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086048
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-3, 8/1-4. OZ člen 15, 15/1, 52, 131, 190, 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 7, 212,.
spregled pravne osebnosti – zmanjšanje premoženja družbe – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – dogovor o nakazilu kupnine – neupravičena pridobitev – zamudne obresti – nastop zamude
Neizpolnitev dogovora med tožnico in toženko, da bo slednja kupnino za stanovanje prenesla na družbo A., katere družbenica je bila, ni zloraba pravne osebe A., d. o. o., za namene oškodovanja upnikov. Prav tako to ravnanje ni zmanjšalo premoženja družbe A. Kupnina, ki jo je toženka pridobila od prodaje omenjenega stanovanja, predstavlja namreč njeno lastno premoženje in ne premoženja družbe. Toženki posledično ni moč očitati, da je bilo razpolaganje s tem denarjem razpolaganje s premoženjem družbe.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – odgovor na pripombe strank – odgovor na dodatna vprašanja sodišča
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju. Nagrada za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu (še)le takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje pritožbe
Predmet preizkusa je pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa jo tožnik sploh ne izpodbija temveč samo obvešča sodišče, da je sodno takso že plačal in prosi, da sodišče v tej zadevi prednostno postopa.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti postopka
V tej zadevi gre za vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki. Zato so nepotrebni razlogi pritožbe o vsebini te v zemljiški knjigi vpisane pravice. Zemljiškoknjižnemu predlogu je bila priložena Pogodba o potrditvi odstopa z dne 21.7.2016, iz katere izhaja dejstvo sklenitve pravnega posla (pogodba o odstopu terjatve - terjatev je določno opredeljena), z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je načelu kavzalnosti zadoščeno.
nepopoln predlog za prisilno poravnavo – zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave
Dolžnost predlagatelja postopka prisilne poravnave je bila (če je imel resen namen izpeljati prisilno poravnavo), da vloži popoln predlog, torej z vsemi zakonsko predpisanimi prilogami, tako da bi ga bilo mogoče obravnavati, česar pa brez dvoma ni storil. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bil vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave brez vsakršnih prilog, že hkrati s predlogom pa je predlagatelj predlagal dodelitev roka, v katerem bo predložil potrebne priloge.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023416
OZ člen 583, 583/3, 600, 601. SPZ člen 24, 24/2, 26, 30, 33, 33/1. ZKZ člen 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
posestni spor - detencija - prekarij - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine
Da je na temelju določenega pravnega razmerja mogoče utemeljiti zaključke o detenciji, je zraven tega, da se v okviru tega razmerja dejanska oblast izvaja za drugega, potrebo hkrati ugotoviti razmerje odvisnosti in podrejenosti med detentorjem in posestnim gospodarjem, to pa more biti razpoznavno tudi navzven. Kot detencijo je tako mogoče opredeliti položaje, ko ravnanje izhaja iz delovnega ali podobnega razmerja, kjer more hkrati obstajati obveznost ravnati se po navodilih posestnika (drugega). Kot tipičen primer detentorja tako štejejo prodajalci v trgovini, uradniki, policisti in vojaki (glede uniforme in nošnje orožja). Pri tem je bistveno, da zgolj gospodarska odvisnost od posestnega gospodarja ne zadošča, temveč mora obstajati volja detentorja, da se obnaša in izvaja dejansko oblast tako, kot da je instrument gospodarja, ki ne more odstopati od njegovih navodil.
Dogovor, da bo tožnik tudi po prodaji spornih kmetijskih zemljišč M.T. ta zemljišča še naprej obdeloval in pobiral pridelke, pri čemer bo del iz tega naslova pridobljene koristi v naravi oziroma denarju izročil zakoncema K. oziroma kasneje M.T. oziroma družbi A. d.o.o., je namreč pravno pravilno opredeliti bodisi kot dogovor o brezplačni uporabi spornih nepremičnin do preklica (prekarij), ki ima v našem pravu pravno podlago v tretjem odstavku 583. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v kolikor pa so bile dajatve tožnika iz naslova koristi od pobranih pridelkov takšne, da o neodplačnem pravnem razmerju več ni moč govoriti, pa kot dogovor o odplačni uporabi oziroma najemu spornih kmetijskih zemljišč, ki vzpostavlja odnos posredne in neposredne posesti (drugi odstavek 24. člena SPZ). Zaključek o tem, da je imel tožnik položaj neposrednega posestnika spornih zemljišč, se ne zahteva, da bi posest na le-teh izvajal pa podlagi veljavnega pravnega naslova v smislu določb 26. do 38. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki normirajo zakup kmetijskih zemljišč.
ureditev razmerij med solastniki – način uporabe stvari v solastnini – stroški vzdrževanja – vezanost sodišča na predlog – izvedenec
Solastnik participira na solastni stvari sorazmerno s svojim solastninskim deležem tako pri koristih, kot tudi pri stroških. Če en solastnik uporablja nepremičnino v obsegu, ki presega njegov solastninski delež, je dolžan drugemu solastniku v obsegu presega povrniti korist od uporabe. V takšnem primeru bi lahko bila oba solastnika enako obremenjena s stroški. Lahko pa bi se dogovorila, da solastnik, ki uporablja stvar prek svojega solastniškega deleža, plačuje tudi sorazmerno višje stroške. Odločitev o delni razveljavitvi izpodbijanega sklepa, ki ne izenačuje solastninskih položajev obeh udeležencev, je zato pogojevala tudi razveljavitev odločitve o porazdelitvi stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - poškodba policista - odgovornost države - eksploziven tek za storilcem
Glede na navedeno objektivna odgovornosti ni določena za vsako nevarnost, pač pa le za večjo nevarnost, ki je posledica dejstva, da določenih stvari ni mogoče imeti pod nadzorom in odvrniti nastanka škode, ki izvira iz nje. Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da je možnost poškodb pri eksplozivnem teku v danih okoliščinah večja, kot če je oseba lahko bolj osredotočena na teren po katerem teče in ne na tretjega, ki ga zasleduje. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da gre v obravnavanem primeru za izkušenega in izurjenega policista. Odgovornost tožnikovega delodajalca je glede na standard, ki ga je postavilo Vrhovno sodišče RS, podana v tistih primerih, ko je zmožnost obvladovanja ravnanja v smeri preprečitve nastanka škode bistveno zmanjšana.
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom.
Anesteziologinja je v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje le v primeru, da v njem odgovori na dodatna vprašanja sodišča, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. O tem, ali je izvedenec dejansko odgovoril na dodatna vprašanja sodišča oziroma zakaj ta vloga ustreza pojmu dopolnitve mnenje, pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086013
ODZ člen 841 – 849. ZNP člen 35, 37, 126. ZPP člen 154.
delitev solastnine – agrarna skupnost – delitev nepremičnin – delitev nepremičnin agrarne skupnosti – izstop člana – družbena pogodba – stroški postopka – skupni stroški
Pri agrarnih skupnostih je skozi celotno zgodovino v ospredju načelo nedeljivosti in ohranitve premoženja. To načelo odraža poseben pomen tovrstne lastnine, saj je agrarna skupnost dolžna ohraniti lastnino, gozdove in pašnike za bodoče rodove. Skozi vsa obdobja je člane agrarnih skupnosti prevevala zavest, da gojijo do zemlje globoko spoštovanje, ker jo morajo ohraniti za otroke in vnuke táko, kakršno so prejeli od očetov in dedov. Prav zaradi tega namena se premoženje naj ne bi odtujilo ali delilo.
Neprepričljivo je pritožbeno razlogovanje, da namen ne bi bil v ničemer ogrožen, ker bi tudi po izločitvi nepremičnin ostala v agrarni skupnosti velika količina zemljišč, saj je predlagatelj solastnik le do 5/64. Glede na prej izpostavljen namen agrarnih skupnosti in Pravila ne more biti vsakemu posamičnemu članu agrarne skupnosti prepuščeno, kdaj se bo odločil za izstop in s tem povezano izločitev dela nepremičnin, ki ustrezajo njegovemu deležu.
Ker preostali člani z delitvijo premoženja agrarne skupnosti ne soglašajo in želijo ohranitev agrarne skupnosti, je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi predloga pravilna.
osebni stečaj - odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prilagajanje višine preživnine rubljivemu delu dohodkov
Ravnanje dolžnika na zgoraj opisan način, tako da je prilagajal plačevanje preživninskih obveznosti do višine, da je upnici onemogočil prisilno poplačilo njene terjatve, poleg tega pa je v znatnem obdobju iz naslova preživnine tudi plačeval obveznost, ki je ni več bilo, so podani vsi znaki zlorabe pravice do odpusta obveznosti, zato odpust obveznosti ni dovoljen. Zaradi povedanega ne more biti pomembna okoliščina, da je upnica z ZPIZ-om dosegla poravnavo in je ZPIZ na tej podlagi upnici izplačal določen znesek. Pomembno je dolžnikovo ravnanje, ki nasprotuje poštenosti in vestnosti.