na dokumentu
Portal TFL
VSL sklep II Cp 2002/2016 - delitev solastnine – agrarna skupnost – delitev nepremičnin – delitev nepremičnin agrarne skupnosti – izstop člana – družbena pogodba – stroški pos...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
7.2.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep II Cp 2002/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0086013
SENAT, SODNIK
dr. Peter Rudolf (preds.), Majda Irt (poroč.), Mojca Hribernik
INSTITUT VSRS
delitev solastnine – agrarna skupnost – delitev nepremičnin – delitev nepremičnin agrarne skupnosti – izstop člana – družbena pogodba – stroški postopka – skupni stroški
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
JEDRO
Pri agrarnih skupnostih je skozi celotno zgodovino v ospredju načelo nedeljivosti in ohranitve premoženja. To načelo odraža poseben pomen tovrstne lastnine, saj je agrarna skupnost dolžna ohraniti lastnino, gozdove in pašnike za bodoče rodove. Skozi vsa obdobja je člane agrarnih skupnosti prevevala zavest, da gojijo do zemlje globoko spoštovanje, ker jo morajo ohraniti za otroke in vnuke táko, kakršno so prejeli od očetov in dedov. Prav zaradi tega namena se premoženje naj ne bi odtujilo ali delilo.
Neprepričljivo je pritožbeno razlogovanje, da namen ne bi bil v ničemer ogrožen, ker bi tudi po izločitvi nepremičnin ostala v agrarni skupnosti velika količina zemljišč, saj je predlagatelj solastnik le do 5/64. Glede na prej izpostavljen namen agrarnih skupnosti in Pravila ne more biti vsakemu posamičnemu članu agrarne skupnosti prepuščeno, kdaj se bo odločil za izstop in s tem povezano izločitev dela nepremičnin, ki ustrezajo njegovemu deležu.
Ker preostali člani z delitvijo premoženja agrarne skupnosti ne soglašajo in želijo ohranitev agrarne skupnosti, je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi predloga pravilna.
Neprepričljivo je pritožbeno razlogovanje, da namen ne bi bil v ničemer ogrožen, ker bi tudi po izločitvi nepremičnin ostala v agrarni skupnosti velika količina zemljišč, saj je predlagatelj solastnik le do 5/64. Glede na prej izpostavljen namen agrarnih skupnosti in Pravila ne more biti vsakemu posamičnemu članu agrarne skupnosti prepuščeno, kdaj se bo odločil za izstop in s tem povezano izločitev dela nepremičnin, ki ustrezajo njegovemu deležu.
Ker preostali člani z delitvijo premoženja agrarne skupnosti ne soglašajo in želijo ohranitev agrarne skupnosti, je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi predloga pravilna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.