izvršilni postopek - pobot - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - nesporna terjatev upnika - pravnomočno ugotovljena terjatev
V izvršilnem postopku lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - dokazni standard verjetnosti - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno in dokazno breme - posojilna pogodba
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe, saj stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji vtis sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanju. Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi trditveno in dokazno breme, zato mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah.
obvestilo o vloženi reviziji - dobrovernost pridobitelja - denarna odškodnina - pogoji za prekinitev postopka - ustavna pritožba - regresni zahtevek - neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe
Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo obrazložilo, da informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oškodovanca, ki je prejel odškodnino, in mu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 59. URS člen 15, 15/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - izročitev nepremičnine v posest - skupno premoženje zakoncev - pravica do doma - uporaba stanovanja - souporaba stanovanja - pogoj reverzibilnosti - ukrepi po zpnd - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja
Tožnik je s stopnjo verjetnosti dokazal, da ima na stanovanju enaka lastninskopravna upravičenja kot toženka. Oba, tako tožnik kot toženka, imata tudi pravico do doma. Ker si stojijo nasproti človekove pravice tožnika in toženke, mora sodišča obseg izvrševanja njunih pravic na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave RS omejiti na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničevanja človekove pravice drugega. To pa terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega.
Pri odločanju o predlagani začasni odredbi mora sodišče presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera še pred koncem postopka treba z ureditveno začasno odredbo začasno urediti sporno pravno razmerje zato, da se bo preprečila uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali preprečile neugodne posledice za tožnika (če se predlog zavrne) ali za toženko (če se predlogu ugodi), ob pogoju, da bo v primeru, če bo izdana zavrnilna sodba, mogoče za toženko vzpostaviti sedanje stanje (reverzibilnost).
Upravičen razlog za fikcijo vročitve je namreč v tem, da temelji na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem omogočeno, da uresniči pravico izjave v postopku.
Tožnik je umaknil tožbo preden se je toženka z vložitvijo odgovora na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ustavilo pravdni postopek.
Kadar je postopek prekinjen zato, ker sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se ta nadaljuje, ko je pravnomočno končan postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (drugi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050454
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 181, 181/1, 181/1-5.
zavrnitev zahteve za preiskavo - dejanje majhnega pomena - pogoji za dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - povrnitev škode
Pritrditi je pritožniku, da okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijanem sklepu, ne dajejo podlage za zaključek, da je v konkretnem primeru podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določbe 181. člena ZKP kot relevantne okoliščine izpostavilo nekaznovanost osumljenca in odsotnost drugega kazenskega postopka zoper njega, da je bil v času storitve kaznivega dejanja edini družbenik družbe oče osumljenca, da je novi družbenik za očitano kaznivo dejanje vedel že ob pogajanjih o prodaji družbe in tega ni omenjal pri prenosu deležev, ampak šele čez dobra štiri leta, ter da je bila škoda, ki je nastala s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne sodbe z dne 12. 12. 2017 povrnjena. Izpostavljene okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne kažejo na manjši pomen ogroženosti pravne vrednote, kar je bistvo t. i. dejanja majhnega pomena. Nizka ogroženost pravne vrednote je namreč tista, ki daje kaznivemu dejanju tako majhno težo, da ni mogoče upravičiti kazenskega pregona.
osebni stečaj - sporazum o delitvi skupnega premoženja - zemljiški dolg - ničnost
Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnemu materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko sta pravdni stranki zemljiški dolg ustanovili zato, da bi izigrali morebitne že obstoječe ali bodoče upnike (zemljiški dolg ima zapadlost 2061), da ne bi mogli poseči po njuni nepremičnini, podlaga temu Aktu v nasprotju z moralo in zato nedopustna, posledično pa je Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga ničen (39. člen OZ) in zemljiški dolg nikakor ni bil ustanovljen z namenom, da bi služil kot zavarovanje morebitnih posojil.
Pritožba neutemeljeno trdi, da Sporazum o delitvi premoženja zasleduje dopusten cilj, to je pravično delitev skupnega premoženja, vendar pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim dejanskim in materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da pri vsebini sporazuma ne gre za pravično delitev premoženja temveč je ob dejstvu, da je tožena stranka prejela vse, tožeča stranka pa nič, podlaga sporazuma nedopustna, ker je bil s sporazumom zasledovan cilj preprečiti upnikom tožeče stranke poplačilo iz premoženja tožeče stranke. Takšen sporazum pa je ničen.
ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2.. ZPIZ-2 člen 63, 82.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti
V izvedenskem mnenju sodne izvedenke specialistke medicine dela, pritožbeno sodišče ni našlo napak ali kakršnihkoli nepravilnosti in neskladij, ki bi terjale drugačno oceno. Strokovno prepričljivo je pojasnila, da glede na ugotovljene spremembe zdravstvenega stanja, in sicer zmerne degenerativne spremembe v vratni in ledveni hrbtenici, kar izhaja tudi iz izvida ortopeda z dne 17. 9. 2020, na katerega se sklicuje tožnik, tožnik ni več zmožen za svoje delo, je pa zmožen opravljati druga dela v okviru svojega poklica, to je vsa dela, ki jih lahko opravlja kot gozdarski tehnik in ki ustrezajo tožnikovim telesnim in duševnim zmožnostim. Izvedensko mnenje je strokovno prepričljivo in ni podlage za zatrjevanje nasprotnega, torej, da izvedensko mnenje ni prepričljivo, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.
sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - obseg stikov - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - preiskovalno načelo - postopek za varstvo koristi otroka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Prvo sodišče je zmotno presodilo, da neizvrševanje stikov ne predstavlja spremenjenih razmer.
Okoliščina, da je nasprotni udeleženec prodal solastninski delež na nepremičnini ter s prejeto kupnino, najetim kreditom in prihranki kupil stanovanje, nima nobenega pomena za odločitev v zadevi, saj se njegove preživninske zmožnosti zaradi tega niso spremenile. Stanovanje uporablja za bivanje, ne pa za oddajanje oziroma pridobivanje dodatnega dohodka. Bistveno je, da nakup stanovanja ne more iti na škodo hčerkinega preživljanja oziroma da se očetove preživninske zmožnosti zaradi tega niso mogle poslabšati v hčerkino škodo.
ZFPPIPP člen 237, 237/2, 238, 238/1, 238/2, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 105a, 105a/3.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja - neizpodbojna domneva insolventnosti - zakonsko določen rok - nepodaljšljiv rok - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Dolžnik v danem roku dveh mesecev ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da ni več insolventen v skladu s prvim odstavkom 238. člena ZFPPIPP, zato po drugem odstavku 238. člena ZFPPIPP velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedensko mnenje - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - razveljavitev sklepa
Pritožba utemeljeno opozarja, da je bilo opravilo zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije, naloženo le imenovanemu sodnemu izvedencu B.B. in ne pritegnjenemu izvedencu A.A.. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, ali je pritegnjeni sodni izvedenec dejansko zbiral in nato proučeval še kakršnokoli dodatno dokumentacijo, ki bi v tem primeru morala biti določno opredeljena. Ker pritožbe v tem delu niti pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, je upoštevajoč 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrebno razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Toženec, ki je za delo sposoben, mora upoštevati, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznosti staršev in bo moral poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače pa tako, da bo poprijel za kakšno dopolnilno delo.
V skladu z določbo 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od vložitve predloga za določitev preživnine.
zastaranje judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - ugasnitev hipoteke s potekom časa - časovno neomejeno uveljavljanje poplačilne pravice
Upnikova hipoteka je bila ustanovljena 1997 v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, skladno s katerim pa sodno uveljavljanje te pravice ni bilo omejeno zato upnikova hipoteka ni mogla ugasniti.
Nestrinjanje pritožnice z razlogi sodišča prve stopnje še ne pomeni, da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Sodišču se ni treba ukvarjati z navedbami, ki se pokažejo kot nerelevantne za odločitev. Če zavzame stališče, ki logično izključuje trditve, ki jih navaja posamezna stranka, to zadostuje za preizkus sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049906
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje grožnje - dokazna ocena - dokazovanje z indici
Sodišče poleg tega ugotavlja še tretjo vrsto dejstev kot so pomožna dejstva, s katerimi se praviloma preverja zanesljivost spoznavnih virov o pravno relevantnih dejstvih ali indicih. Sodišče sprejema dokazno oceno po načelu proste presoje dokazov, tako da na podlagi izvedenih dokazov iz njihove vsebine napravi sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne, pri čemer mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi (drugi odstavek 355. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00049063
OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1. ZPP člen 212. ZASP člen 146, 146/1-1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - neupravičena obogatitev - sklepčnost zahtevka - odločanje o pravnomočno odločeni stvari - identiteta spora - zastaranje zahtevka - nedobrovernost
Čeprav mora kabelski operater skladno z ZMed kabelsko retransmisirati tako radijske kot televizijske programe, to skladno z ustaljeno sodno prakso samo po sebi še ne pomeni, da denarno terjatev za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe ni mogoče ločiti na del, ki odpade na kabelsko retransmisijo glasbe v radijskih programih, in del, ki odpade na kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih.
S sklenitvijo sodne poravnave v postopku II P 125/2016 pravdni stranki nista uredili pravnih razmerij, ki izvirajo iz kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. S sodno poravnavo so bila namreč med pravdnima strankama urejena le pravna razmerja v zvezi s plačilom nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe v radijskih programih. Zato odločanje o zahtevku iz tega postopka ne predstavlja odločanja o že razsojeni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00049371
DZ člen 183. ZPP člen 337.
dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - dopustne pritožbene novote
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so: 1. redno šolanje, 2. da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in 3. časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja. V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, je trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne. Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij in morajo zato opraviti izpit iz splošne mature, so tako dolžni izkazati vpis na višjo stopnjo izobraževanja ali pa zatrjevati obstoj okoliščin, ki opravičujejo, da do vpisa na višji nivo izobraževanja ni prišlo.