TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba glede izpodbijanih I. do vključno VI. točke izreka sodbe in glede izpodbijane VIII. točke izreka sodbe se zavrne in se v tem delu potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.855,62 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnemu materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko sta pravdni stranki zemljiški dolg ustanovili zato, da bi izigrali morebitne že obstoječe ali bodoče upnike (zemljiški dolg ima zapadlost 2061), da ne bi mogli poseči po njuni nepremičnini, podlaga temu Aktu v nasprotju z moralo in zato nedopustna, posledično pa je Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga ničen (39. člen OZ) in zemljiški dolg nikakor ni bil ustanovljen z namenom, da bi služil kot zavarovanje morebitnih posojil.

Pritožba neutemeljeno trdi, da Sporazum o delitvi premoženja zasleduje dopusten cilj, to je pravično delitev skupnega premoženja, vendar pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim dejanskim in materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da pri vsebini sporazuma ne gre za pravično delitev premoženja temveč je ob dejstvu, da je tožena stranka prejela vse, tožeča stranka pa nič, podlaga sporazuma nedopustna, ker je bil s sporazumom zasledovan cilj preprečiti upnikom tožeče stranke poplačilo iz premoženja tožeče stranke. Takšen sporazum pa je ničen.