ZDR-1 člen 17, 17/4, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40.. URS člen 22, 49, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - zakonita odpoved - invalid
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014.
sojenje v nenavzočnosti obtoženca - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni zgolj njegova pravica, pač pa tudi dolžnost, zato je presoja o izpolnjenosti pogoja nujnosti navzočnosti na sojenju v rokah sodišča in ne obtoženega samega.
Okoliščino, da navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni nujna, mora sodišče ugotavljati le, če se senat odloča o vprašanju, ali naj se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti (tretji odstavek 307. člena ZKP) ne pa ob odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
Praviloma sodišče skuša doseči navzočnost obtoženca z odreditvijo privedbe na naslednji narok in šele, če ta ni uspešna, odredi pripor. To pa ne pomeni, da bi vsakič moralo postopati na ta način, še zlasti, ko je ob predhodnih primerih neudeležbe, kot v konkretni zadevi, že uporabilo možnost prisilne privedbe. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je odredilo pripor, brez ponovnega odrejanja prisilne privedbe.
Pri presoji, ali se obtoženec "očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo", je treba vse ugotovljene okoliščine presojati v medsebojni povezanosti, pri čemer je pomembno, da je bil obtoženec na glavno obravnavo v redu povabljen, pa nanjo ni prišel oziroma jo je zapustil, iz celote ugotovljenih dejstev, ne samo glede posameznega naroka, pa mora biti razvidno, da se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - primeren dokaz - dokazovanje dejstev
Tožeča stranka izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sklep (s katerim ji je bila naložena dopolnitev tožbe) prejela 31. 8. 2020, a tega ne dokaže niti do stopnje verjetnosti. Pritožbi priloži le fotokopiji plačilnega nalog za doplačilo sodne takse in sklepa, s katerim ji je naložena predložitev pooblastila za tožbo, kar ni primeren dokaz za dokazovanje pritožbene trditve, da sklepa ni prejela.
SPZ člen 89, 89/2, 217, 217/2, 217/3, 218, 219. ZTLR člen 50, 54, 54/1, 54/2. ZPP člen 184, 184/2. ZZK-1 člen 19. ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - sprememba tožbe - identičnost zahtevka - navidezni podredni zahtevek - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - obseg priposestvovane služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postavitev podrednega zahtevka zmotno obravnavalo kot spremembo tožbe, saj ne gre za nobeno od situacij iz drugega odstavka 184. člena ZPP, torej ne gre niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V obravnavani zadevi gre pri postavitvi podrednega zahtevka dejansko za zahtevek, ki je obsežen s primarnim zahtevkom.
Služnost se priposestvuje v obsegu, kot se je dejansko izvrševala brez nasprotovanj. Res je sicer, kar je izpostavilo sodišče prve stopnje, da se mora stvarna služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (50. člen ZTLR in 219. člen SPZ). Navedeno pomeni, da jo je treba izvrševati obzirno, ne predstavlja pa podlage za to, da bi se obstoj služnosti lahko ugotovil v manjšem obsegu, kot se je dejansko 20 let izvrševala.
ZPP člen 205, 205/1-6, 207. ZIZ člen 194, 194/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 2, 2/6. ZS člen 83, 83/4. ZIUPOPDVE člen 121.
prekinitev in mirovanje postopka - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja nepremičnine - ponovna prodaja nepremičnine - predlog upnika za prodajo - rok za podajo predloga - procesni rok - odlog izvršbe - epidemija - COVID-19 - interventni ukrep - pravna narava odloga izvršbe - prekinitev postopka - vpliv na tek rokov - tek procesnega roka
ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.
sodba, s katero je bila preklicana pogojna obsodba - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje pod točko 13 obrazložitve izpodbijane sodbe, da po obdolžencu izrečene besede glede na same okoliščine dogodka, ko se je povsem nepričakovano pojavil na kraju oškodovankinega bivališča, kjer je bila prepričana, da je pred njim varna, pomenile napad na občutek njene osebne varnosti kot zavarovane dobrine po 135. členu KZ-1 in predstavljale resno grožnjo, ki je objektivno zmožna doseči občutek ogroženosti drugega. V opisu obravnavanega kaznivega dejanja je namreč ustrezno pojasnjen pomen besed „da naj se pazi, da se ne bo ponovila zgodovina“ z opisom dogodka z dne 28. 12. 2014, ko je z oškodovanko grdo ravnal, zaradi česar je pred njim zbežala iz stanovanja, dogodek prijavila na policijo, pozneje pa obdolženca zapustila in se pred njim skrivala, kot je to opisano že zgoraj.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - požar - gospodarsko poslopje - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi požiga
V kolikor bi bila zavarovalna pogodba sklenjena za podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to zapisano v polici, da gre namreč za podstrešje gospodarskega objekta, namesto da je zapisano le podstrešje, nato pa opredeljene lope, vrtne ute in nadstreški. V kolikor bi bilo zavarovano tudi podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to tudi zapisano na polici.
plačilo dodatka - povečan obseg dela - del plače iz naslova delovne uspešnosti
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (sklep VSRS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020). Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja nalog delokroga delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja nalog drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - nezakonita odpoved
Namen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih pojasni ali opraviči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena in da bi bil zagovor sam sebi namen, na to pravico ne more in ne sme vplivati. V obravnavanem primeru bi zagovor lahko prispeval k razjasnitvi okoliščin glede odobritve tožničinega bolniškega staleža in predložitve dokazila o njem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00049371
DZ člen 183. ZPP člen 337.
dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - dopustne pritožbene novote
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so: 1. redno šolanje, 2. da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in 3. časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja. V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, je trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne. Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij in morajo zato opraviti izpit iz splošne mature, so tako dolžni izkazati vpis na višjo stopnjo izobraževanja ali pa zatrjevati obstoj okoliščin, ki opravičujejo, da do vpisa na višji nivo izobraževanja ni prišlo.
najemna pogodba za stanovanje - neprofitna najemnina za stanovanje - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine - primerno stanovanje kot pravni standard - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - pravilna izpolnitev pogodbe - navidezna kumulacija zahtevkov - pravni interes za tožbo - dajatveni zahtevek
Pravna in dejanska podlaga vseh zahtevkov je ista. Temeljijo na trditvah o istem najemnem razmerju in merijo na pravilno izpolnitev najemne pogodbe. Razlika med njimi je le v obsegu upravičenj, ki naj bi pripadala tožnikom iz tega razmerja.
Razlika v pravnih podlagah zahtevkov je le navidezna. Tako kot izpolnitveni zahtevek, ki se po pritožbenih navedbah odraža v podredno postavljenih zahtevkih, je tudi zahteva za zagotovitev primernega stanovanja, na kateri temelji primarno postavljeni zahtevek, po svoji vsebini zahteva za (pravilno) izpolnitev najemne pogodbe.
Tožnikova zahteva za zagotovitev stanovanja, ki bo ustrezalo standardu primernega stanovanja, kot je opredeljeno v SZ-1, nima podlage v zakonu. S sklenitvijo najemne pogodbe je tožnik sprejel predmet pogodbene obveznosti.
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 54, 263. ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1. OZ člen 341, 349, 364.
jamčevalni spregled pravne osebnosti - vračilo are - odstop od pogodbe - zamudna sodba - izbris družbe iz sodnega registra - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost poslovodstva - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - fikcija vročitve - triletni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje terjatve
Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s pregledom naloži odgovornost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049906
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje grožnje - dokazna ocena - dokazovanje z indici
Sodišče poleg tega ugotavlja še tretjo vrsto dejstev kot so pomožna dejstva, s katerimi se praviloma preverja zanesljivost spoznavnih virov o pravno relevantnih dejstvih ali indicih. Sodišče sprejema dokazno oceno po načelu proste presoje dokazov, tako da na podlagi izvedenih dokazov iz njihove vsebine napravi sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne, pri čemer mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi (drugi odstavek 355. člena ZKP).
ZDOdv člen 27. ZST-1 člen 18, 18/3, 34a. ZPP člen 116.
predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja in vročitev plačilnega naloga - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje prepoznega ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - opravičen razlog za zamudo - zatrjevane napake sodišča
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice, če je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Zgolj v tem primeru se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo.
Tožnik ni navedel nobenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi šlo za napako sodišča in ne za zamudo pravnega dejanja, ki se je iz upravičenega razloga pripetila stranki.
Oba ugovora tožnika zoper plačilna naloga je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozna, v tem primeru pa ju ni potrebno vsebinsko obravnavati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00049586
OZ člen 132, 299. ZKP člen 80, 148, 164, 220, 502. KZ člen 95, 96, 96/3, 98. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 184, 184/3, 186.
odškodninska odgovornost države - zaseg motornega vozila - kazenski postopek - ukradeno vozilo - protipravnost - poseg v premoženje - nemožnost uporabe vozila - višina premoženjske škode - pravno priznana premoženjska škoda - najem nadomestnega vozila - amortizacija - kriterij za odločitev o stroških - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - dolžnikova zamuda
Tudi če gre za predmet, ki ga je po ZKP treba vzeti, ali predmet, ki lahko predstavlja dokaz v kazenskem postopku, ZKP v 164. členu policiji ne daje bianko pooblastila za zaseg, ampak zaseg lahko opravi le tedaj, ko ugotovi, da je podana nevarnost odlašanja, ta nevarnost pa mora biti konkretna in ne abstraktna.
Premoženjska škoda v najširšem pomenu je vsaka kršitev premoženjske pravice drugega. Vendar pa vsaka kršitev premoženjske pravice drugega ni hkrati tudi pravno priznana premoženjska škoda, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti. Po 132. členu OZ je pravno priznana premoženjska škoda (kot predpostavka neposlovne odškodninske odgovornosti) samo tista kršitev pravice drugega, ki povzroči še nadaljnjo posledico, in sicer bodisi zmanjšanje premoženja oškodovanca (navadna škoda) bodisi preprečitev povečanja premoženja oškodovanca (izgubljeni dobiček).
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da bi bila prisoja odškodnine v višini 30 % stroškov najema nadomestnega vozila, ki ni bilo najeto, arbitrarna. Poleg tega tožničin pravni prednik stroškov z najemom nadomestnega vozila ni imel, posledično pa se mu njegovo premoženje tudi ni zmanjšalo. Njegovo premoženje se je zmanjšalo le zato, ker se je v času zasega zmanjšala vrednost vozila. Amortizacija se namreč v tem času ni ustavila, ampak je tekla v breme premoženja pravnega prednika tožnice. Zato predstavlja amortizacija ekvivalent za odmero odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00049142
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otrokom - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za izdajo začasne odredbe ni nujno, da sodišče pridobi mnenje CSD, če pa ga pridobi z namenom, da z njegovo pomočjo oblikuje odločitev o predlogu oziroma namerava nanj opreti svojo odločitev, mora z mnenjem prej seznaniti oba udeleženca postopka. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, je njegova odločitev obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.
nesreča pri delu - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - objektivni in subjektivni kriteriji - sodna praksa - odbitna franšiza - dopolnitev dokaznega postopka brez obravnave pred sodiščem druge stopnje
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora zmanjšanje življenjskih aktivnosti, če naj upravičuje prisojo denarne odškodnine, doseči določen prag, biti mora torej tako intenzivno, da povzroča pravno upoštevne duševne bolečine. Ne zadošča, da se oškodovanec le ob določenih težjih naporih, spremembah vremena in podobnih okoliščinah spomni, da je nekoč imel poškodbo, da pri tem trpi določene manjše nevšečnosti, temveč mora iti za takšno okrnitev njegovih življenjskih funkcij, ki upoštevno vpliva na njegovo kakovost življenja.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 318. ZPSto-2 člen 2, 2-10, 3, 3/2-3.
zamuda roka - rok za odgovor na tožbo - priporočena oddaja vloge - pravočasno vložene vloge - priporočena pošta - univerzalne poštne storitve - dan izročitve vloge sodišču - dohodni zaznamek - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zamudni sklep
Če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena.
stranska intervencija na pasivni strani - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - pravni interes za stransko intervencijo - konkretizacija predloga - pravni položaj tretjega - izid postopka - pritožbene novote
Tretji lahko v pravdo vstopi le, če izkaže pravni interes. Razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes mora konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije. Zavarovalnica d.d. pa je v vlogi, v kateri je priglasila stransko intervencijo, navedla le, da obvešča sodišče, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožene stranke. Ker ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženo stranko vplival na njen pravni položaj, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
Ker mora biti pravni interes za vstop v pravdo izkazan ob priglasitvi intervencije, so navedbe Zavarovalnice d.d. v pritožbi o pravnem interesu prepozne (337. člen ZPP)