kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen
Preslepitev kot zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije v fazi sklepanja ali izvajanja pogodbe se namreč najpogosteje kaže prav v zamolčanju ali prikrivanju prezadolženosti družbe, blokadi transakcijskega računa, prikrivanju obstoja številnih drugih dolgov, torej vseh tistih dejstev, zaradi katerih oškodovanka gotovo ne bi izpolnila svojih obveznosti, kolikor bi zanje vedela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050034
KZ-1 člen 7, 7/1, 74, 75/1, 227, 227/1, 227/2, 235, 235/1, 240. ZKP člen 69, 69/3, 372, 372-5.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem - stroj - namen oškodovanja - odvzem premoženjske koristi - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nezdružljivost funkcije - zagovornik - zaslišanje obremenilne priče - pravica do obrambe
Pri drugem goljufivem dejanju kot izvršitvenem dejanju kaznivega dejanja oškodovanja upnikov gre za vse vrste pravih ali navideznih dejanj in pravnih poslov, s katerimi se prikriva, preoblikuje ali ustvarja dejansko stanje, ki ne ustreza resničnosti, njegov namen pa je izognitev obveznostim do upnikov. Sem spada tudi škodljivo razpolaganje s stvarnim premoženjem.
Naklep pri izvršitvenem ravnanju goljufivega dejanja je v bistvu izpostavljen že z namenom izigravanja in oškodovanja, ki mora izhajati iz celotnega opisa kaznivega dejanja, saj se namen realizira z nastankom prepovedane posledice. To pomeni, da zadostuje, da je v izreku namen oškodovanja zgolj naveden in zato ni treba že v opisu dejanja navajati posebnih okoliščin, ki bi še dodatno konkretizirale takšen namen.
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov (za razliko od kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti) ni storjeno z zlorabo (notranjega) položaja, temveč v razmerju med dolžnikom in upnikom (upniki) pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer je dolžnikova obveznost do upnikov nesporna in jo storilec kaznivega dejanja izigra. Ne gre torej za nezvestobo storilca do "lastnika" podjetja, ampak do upnikov, posledica pa je (le) povzročanje premoženjske škode upnikom.
Odvzem premoženjske koristi je sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji. Z njim se zasleduje predvsem restitucija, to je vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja.
Po ustaljeni sodni praksi ukrep odvzema premoženjske koristi ni omejen zgolj na kazniva dejanja, pri katerih je premoženjska korist prepovedana posledica, zato tudi ni treba, da bi bila v izreku konkretizirana. Bistveno je zgolj dejstvo, ali je korist zares nastala s kaznivim dejanjem oziroma zaradi njega ali ne.
S tem, ko je obdolženi S.Č. za zastopanje pooblastil odvetnico B.M., ženo B.M., pa ni bila kršena določba tretjega odstavka 69. člena ZKP, niti katera druga procesna določba, saj zakon nezdružljivosti funkcije zagovornika ne širi tudi na njegove družinske člane.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - lastninska pravica na stavbi - dokazna ocena - izvedenec geodetske stroke - dejanska etažna lastnina - pravica uporabe - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - lastninjenje družbene lastnine - prenos lastninske pravice na delu nepremičnine
Z opredelitvijo posameznih delov in skupnega dela stavbe z darilno pogodbo je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina in lastninsko razmerje na vtoževanem (funkcionalnem) zemljišču. Spričo jasnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo podlaga za vpis lastninske pravice toženke na spornih nepremičninah v zemljiški knjigi, je zmotno pritožbeno naziranje, da je šlo zgolj za dogovor o uporabi. Dodatni dogovor o začasnem načinu uporabe funkcionalnega zemljišča ob jasnem zemljiškoknjižnem dovolilu ne vpliva na vzpostavitev dejanske etažne lastnine in lastninska razmerja na stavbi in funkcionalnem zemljišču.
(So)lastnik stavbe v dejanski etažni lastnini s skupnim delom stavbe oziroma funkcionalnim zemljiščem ni mogel razpolagati drugače kot s stavbo. Tako zemljišče je bilo namreč izven pravnega prometa, pogodbena določila o razpolaganju s takim zemljiščem bi bila nična.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/2, 90, 118, 118/2.. OZ člen 179, 179/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - obrazložitev razloga - diskriminacija
Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla predvsem abstraktno zakonsko opredelitev poslovnega razloga in jo utemeljila le s pavšalnim zatrjevanjem zmanjšanega obsega prometa, naročil ter dela, čeprav bi morala glede na drugi odstavek 87. člena ZDR-1 v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved. V zvezi s tem je sicer zmotno štelo, da razlog za odpoved ni bil zadosti konkretiziran, je pa kljub temu sprejelo pravilno odločitev. Pravilno je ugotovilo, da je odpoved podana iz diskriminatornih razlogov. Kot takšna je nezakonita.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-2, 97, 97/1, 97/1-1. SPZ člen 49. ZGD-1 člen 475, 475/6, 517, 518.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi
Pri izročitvi nepremičnin kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati 49. člen SPZ, ki določa da se za pridobitev lastninske na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo, vpis pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo2. Takšno možnost pa daje šele zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis overjen. Ker je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, overjen po datumu od katerega učinkuje prepoved odtujitve in obremenitve, je na podlagi 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za vpis lastninske pravice na predlagatelja.
ZPP člen 114a, 114a/1, 114a/2, 115, 115/2, 258, 258/2, 286, 286/3.. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - nadaljevanje delovnega razmerja - sodna razveza
Določbo prvega odstavka 118. člena ZDR-1, ki ureja sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno. Pravilno je presodilo, da okoliščine in interesi na strani toženke prevladajo nad tistimi na strani tožnika. Pritožba neutemeljeno nasprotuje datumu sodne razveze in minimizira pomen dejstva, da je že od 1. 12. 2017 (torej tudi v času, v katerem je bil pri toženki zaposlen za krajši delovni čas 32 ur tedensko) za polni delovni čas zaposlen pri drugem delodajalcu v tujini, v Republiki Nemčiji. Njegova neprekinjena zaposlitev, ki je trajala še v času odločanja sodišča, narekuje odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Posledično je utemeljeno zavrnilo reintegracijski zahtevek, zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja tožnika pri toženki in reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja z obračunom bruto plač, odvodom davkov in prispevkov ter izplačilom neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v prihodnjem mesecu do plačila) za čas od 1. 6. 2019 dalje.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZPP člen 337.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nezakonita odpoved
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina vloge - laična pritožba - osebno vročanje - napake pri vročanju - vročanje tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ker vloga prvotoženke ne predlaga postavitev v prejšnjem stanju oziroma ne trdi, da bi zamudila kakšen rok, ni mogoče te vloge šteti kot predlog za postavitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP. Vloga trdi, da toženca nista prejela ne tožbe ne zamudne sodbe. Vmes je tudi pritožba odvetnika tožencev, ki je sodišče tudi ni obravnavalo.
vpisi v sodni register - odpoklic direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pravna narava razmerja med direktorjem in družbo je dvojna: korporacijskopravna na podlagi sklepa o imenovanju direktorja in obligacijskopravna na podlagi pogodbe. Pri razrešitvi je slika zrcalna (sklep o odpoklicu kot korporacijskopravni akt, ki mu sledi odpoved pogodbe, to je obligacijskopravnega razmerja). Predmet vpisa v sodnem registru so samo korporacijskopravni akti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00061891
URS člen 15, 35, 37, 37/2. OZ člen 134, 178. ZDR-1 člen 46. ZVOP-1 člen 24, 25. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 32.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do zasebnosti na delovnem mestu - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - svoboda komuniciranja - pričakovana zasebnost - elektronske komunikacije - vpogled v elektronske komunikacije - elektronski nabiralnik - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - soglasje delavca - hramba podatkov - zbirka osebnih podatkov - protipravnost ravnanja - opravičilo - predlog za začasno odredbo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Bistvo komunikacijske zasebnosti je zajeto v prepletu pravice do zasebnosti, splošne svobode ravnanja in svobode komuniciranja (35. člen Ustave). Za izvrševanje pravice do komuniciranja je nujno, da jo posameznik v celoti ponotranjeno čuti in da se torej lahko zanese na njeno tajnost. Bistvenega pomena je torej pričakovanje zasebnosti. Odločilno merilo pri tem ne more biti to, ali gre za komunikacijo na delovnem mestu ali za izključno zasebno komunikacijo. V elektronskem nabiralniku se vse to preliva. Komunikacijska zasebnost ni pravica, ki bi bila absolutno neomejena. Ni dvoma da komunikacijska zasebnost velja tudi za službeni elektronski predal. Ko delavec odide iz službe pa še naprej lahko računa na zasebnost. Vendar mora tudi računati na pravice delodajalca, saj je vsebina podatkov, ki jih je pridobil v zvezi z opravljanjem službe, last delodajalca. Delodajalec ima oblast nad omrežjem, računalnikom in vsebino, vendar mora biti pregledovanje vsebine in način, kontrolo vnaprej določeno.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je arhiviranje elektronske pošte, vezano na elektronski predal nekdanjega zaposlenega, še vedno zbirka osebnih podatkov, kar pomeni, da ukrepi za zavarovanje po 24. in 25. členu ZVOP-1 in 32. členu Uredbe zanj veljajo kot obveznost delodajalca, so pa pogoji dostopanja do arhivske pošte s strani delodajalca precej milejši, kakor v primeru, ko gre za delujoč poštni predal. To ne pomeni, da lahko do vsebine arhivirane poštne baze dostopa kdorkoli, pač pa zgolj pooblaščena oseba in še to na podlagi utemeljenih razlogov. Pri tem pritožbeno sodišče šteje, da je varovana vsebina elektronske pošte že z določbo 134. člena OZ v zvezi s 37. členom Ustave. To pomeni, da ni bistveno, ali so v elektronski pošti osebni podatki, osebna pošta ali službena pošta. V primeru, ko delodajalec izpolnjuje zahteve tako 35. člena Ustave, 46. člena ZDR-1 in 24. in 25. člena ZVOP-1, pa lahko posega v elektronsko pošto, če se drži notranjih pravil delodajalca, zakonodaje ali pa gre za poseg v okviru kazenskega postopka.
Tožena stranka ima pravilnik, ki je v 17. členu jasen, ko gre za delavce. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa se je tako treba z odhajajočim delavcem dogovoriti o vsebini predala. Tako se izkaže, da se je tožena stranka in tožnica o vsebini predala dogovorila le, da se le-ta „ukine“, ni pa bilo dogovorjeno, kaj bo z arhiviranjem vsebine in kaj bo z možnostjo prepošiljanja vsebine tretjim osebam. Če to ni urejeno, pa je treba ugotoviti, da gre za kršitev osebnostne pravice, ki se kaže v nedovoljenih vpogledih v tožničin elektronski predal in prepošiljanju vsebine tretjim osebam. Protipravnost se lahko izključi le na podlagi Pravilnika (če gre za delavce) ali s Sporazumom o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Tretja možnost pa je postopanje v kazenskem postopku. Zaradi opustitve ustrezne ureditve stanja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, je bilo ravnanje tožene stranke glede vpogledov v vsebino in glede prepošiljanja določenih mailov, protipravno.
predhoden preizkus tožbe - delno zavrženje tožbe - litispendenca - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev - nasprotna tožba - ugovor - materialno procesno vodstvo
Kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v sodbi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016, ugotovljena višina enega deleža zakonca nujno narekuje tudi višino deleža drugega. V kolikor gre za identičen obseg premoženja, mora tako toženec drugačen delež uveljavljati z ustreznim ugovorom in ne z nasprotno tožbo. Vsebina spora v takšnem primeru ni zgolj navidezno enaka, ampak je zaradi identičnosti subjekta in objekta podana litispendenca in je zato potrebno nasprotno tožbo v tem delu zavreči.
Materialno procesno vodstvo ni neomejeno. Ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Materialno procesno vodstvo je potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih (285. člen ZPP).
ZPP člen 7, 12, 227, 285, 286, 286/3, 287, 287/2, 362, 362/4.. ZDSS-1 člen 34, 34/1.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
Toženka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot je določen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in sicer iz razloga ukinitve delovnega mesta namestnik strokovnega vodje galvanike, ki je bila posledica zmanjšanega obsega dela in večjega upada naročil v tem oddelku. Da je bil to razlog za podajo odpovedi, da je bil utemeljen in da je onemogočal delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo na podlagi ugotovitve, da je pri toženki dejansko zaradi racionalizacije prišlo do reorganizacije, v okviru katere je bilo delovno mesto tožnice ukinjeno, delo, ki ga je bilo vedno manj, pa preneseno na druge delavce.
ZDR-1 člen 46, 85, 85/3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/2.. ZZVZZ člen 81, 82.. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračilo
Dokazni oceni o tem, ali je tožnik obvestil toženko o razlogu za odsotnost od 6. 11. 2020 od 8.00 ure do 13. 11. 2020, pritožba zmotno očita kršitev 8. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče zaključka, da ni kršil obvestilne dolžnosti, ni oprlo le na njegovo izpoved, ampak je upoštevalo tudi izpoved A.A..
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da za zakonitost odpovedi ni bil izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki zahteva, da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba zatrjuje obstoj pogoja s sklicevanjem na izpoved A.A., da je v času tožnikove odsotnosti breme padlo nanj in sodelavce tako, da je A.A. delal nadure, čez nekaj dni pa zaprosil za pomoč iz proizvodnje; s tem so se po navedbi pritožbe preprečile posledice, ki bi jih sicer lahko povzročila odsotnost tožnika. Te okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne morejo spremeniti prvostopenjskega zaključka o neobstoju pogoja. Tožnik je bil z dela odsoten zaradi bolniškega staleža in bi toženka v vsakem primeru morala prilagoditi delovni proces temu dejstvu.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/4, 108/6.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 337, 337/1.. ZDoh-2 člen 44, 44-9.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
plačilo odpravnine - dogovor o višini odpravnine - višina odpravnine
Tožnik ni uveljavljal, da je Dogovor o sporazumni določitvi odpravnine izpodbojen (zaradi bistvene zmote), ampak da je ničen. Sodišče prve stopnje mu je pravilno pritrdilo in utemeljilo, da je pravica do odpravnine delavca, ki prejme odpoved iz razloga nesposobnosti, določena v 108. členu ZDR-1, pri čemer se delavec vnaprej (pred zapadlostjo) svoji pravici do odpravnine (v določeni višini) ne more zakonito odpovedati. Takšen dogovor bi bil in v konkretnem primeru je v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami (prvi odstavek 86. člena OZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048951
ZKP člen 367, 367/4, 390, 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 53, 53/3, 61.
preklic pogojne obsodbe - pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Kdo je upravičen do pritožbe zoper sodbo določa 367. člen ZKP, ki v četrtem odstavku izrecno našteva tiste primere, ko je do pritožbe upravičen tudi oškodovanec. Med njimi pritožbe zoper sodbo izdano v postopku za preklic pogojne obsodbe ni. Ker tudi določbe 506. člena ZKP, ki oškodovanca sicer določajo kot enega od predlagateljev za začetek postopka za preklic pogojne obsodbe, v zvezi s pritožbo zoper sodbo oškodovancu ne dajejo več pravic kot jih ima po določbi 367. člena ZKP, je pravica oškodovanca do pritožbe omejena na primere naštete v četrtem odstavku 367. člena ZKP. Oškodovani A. A. torej nima pravice do pritožbe. Ker je pritožbo podala oseba, ki nima pravice do pritožbe, jo je pritožbeno sodišče zavrglo s sklepom kot nedovoljeno (390. člen ZKP).
Smisel roka za izpolnitev naložene obveznosti je dvojen: po eni strani obsojencu dá čas, da izvede vse potrebno za izpolnitev svoje obveznosti, po drugi strani pa mu določi tudi skrajni rok izpolnitve obveznosti, kar se odraža v pravici upravičenega tožilca in oškodovanca (oziroma sodišča, ki lahko ukrepa po uradni dolžnosti), predlagati postopek za preklic pogojne obsodbe, če obsojenec svoje obveznosti ne izpolni (prvi odstavek 506. člena ZKP). Če obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, sme sodišče v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti (61. člen KZ-1). Obsojenec mora torej izkazati obstoj upravičenih razlogov, hkrati pa mora obstajati možnost preverjanja njegovega truda za izpolnitev obveznosti še pred potekom preizkusne dobe.
ZDR-1 člen 33, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - odsotnost z dela - huda malomarnost
Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje stališču, da je v zvezi z odsotnostjo z dela ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik od 22. 8. 2020 dalje glede na odločbo ZZZS zmožen za delo, da mu imenovana zdravnica A.A. ni obljubila ugodne rešitve njegove pritožbe zoper to odločbo, da ga je osebni zdravnik B.B. opozoril na iztek rokov za pritožbo, in da ni nujno, da bo s pritožbo zoper nepodaljšanje bolniškega staleža uspel, ter mu svetoval, naj gre na delo, pravilno presodilo, da tožnik z izostankom z dela od 22. 8. 2020 do 30. 9. 2020 ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca. Tožnikovo vztrajanje, da ni ravnal hudo malomarno, ni utemeljeno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00051581
ZDZdr člen 2, 2-10, 39, 39/1, 43, 43/1, 46, 46/2, 47, 47/3. ZPP člen 252, 252/1, 252/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - najbližja oseba - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaupnost pacientovih osebnih podatkov
Res so podatki o zdravljenju osebe zaupni podatki, vendar lahko sodišče s sklepom določi, da se v te podatke vpogleda, če je to potrebno za pravilno ugotovitev stanja osebe.
Res je v ukrepu sprejema na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča moč zaznati elementa odvzema prostosti. Vendar gre za sprejem na zdravljenje brez privolitve, če so izpolnjeni pogoji z 39. člena ZDZdr. To pomeni, da gre za varovanje predvsem sprejete osebe, lahko pa tudi drugih oseb, če bi bile prizadete.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenca odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri nadaljnjem izvajanju dokazov. To je ugotovilo na podlagi ocene izvedenca, da bi v nasprotnem primeru nastale škodljive posledice za zdravje osebe, ker bi jo prisotnost pri izvajanju nadaljnjih dokazov še dodatno vznemirila.
Pritožnik se je v postopku pojavil prvič po izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče je ugotovilo, da sprejeta oseba želi, da je to njena najbližja oseba. Gre za osebo, ki jo določa 2. člen ZDZdr. Zato mu je pravilno v nadaljevanju postopka priznalo status udeleženca. V postopku je navajal nove dokaze, ki jih sodišče še ni moglo preveriti. Ker mu ni bil priznan status v postopku prej, ni mogel teh dokazov navajati prej, zato pritožbeno sodišče šteje te dokazne predloge za pravočasne. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba sklep delno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Ob sklicevanju na pravno podlago 18., 83. in 251. člena ZKP je sodišče pravilno ugotovilo in poudarilo, da mnenje izvedenke ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj se očitki obrambe ne nanašajo na vprašanje zakonitosti mnenja, temveč na njegovo vsebino in dokazno vrednost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00048887
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.. ZPP člen 313.. ZIZ člen 19, 21, 79, 79/1, 79/2.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 77.
zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - zapadlost - izvršljivost - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Znižanje obveznosti plačila stroškov postopka s sodbo sodišča druge stopnje na nastop zamude ne vpliva. Zato je potrebno šteti, da je bila dolžnica s svojo obveznostjo plačila stroškov postopka seznanjena že z odločitvijo sodišča prve stopnje in je posledično njena zamuda s plačilom teh stroškov nastopila s potekom petnajstdnevnega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje.
Ker zakon v prvem odstavku 79. člena ZIZ taksativno našteva predmete, na katere z izvršbo ni mogoče poseči (1. do 8. točke), je izvršilnemu sodišču v okviru 79. člena ZIZ omogočena le presoja o tem, ali določena dolžnikova stvar predstavlja enega izmed predmetov, zajetih v katerem izmed taksativno naštetih primerov (drugi odstavek 79. člena ZIZ), ne pa tudi, da glede na okoliščine posamezne zadeve odloča, ali bo izvršbo na tej podlagi ustavilo tudi za določeno (drugo) dolžnikovo stvar, ki sicer v enem izmed teh primerov ni zajeta.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 263, 263/1, 343.. URS člen 14, 14/2, 22.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedeno pritožbo utemeljeno zavrglo. Podlago za tako odločitev je imelo v določbi 343. člena ZPP, kjer je določeno, da nedovoljeno pritožbo s sklepom zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena iz razloga, ker zoper sklep sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. Kot to izhaja iz prvega odstavka 263. člena ZPP je namreč le zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če bi bilo v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe. Upoštevaje navedeno torej zoper sklep pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena.