Na toženki je breme dokazovanja, da ji tožba ni bila vročena v odgovor 4. 6. 2020, kot izhaja iz vročilnice. Trdi, da ji je bila tožba vročena šele 9. 6. 2020 – v posledici pomotnega sprejema pošiljke s strani administracije druge pravne osebe 4. 6. 2020, vendar pa iz pritožbenih trditev ne izhaja niti to, v čem naj bi bilo nepravilno ravnanje vročevalca, komu točno bi moralo biti pisanje vročeno, komu je bilo vročeno in v kakšnih okoliščinah. Tudi je toženka šele v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper zamudno sodbo, ne npr. že ob vložitvi odgovora na tožbo 24. 6. 2020, kar bi imelo večjo težo, podala navedbe o napačnem vročanju tožbe v odgovor. Bolj kot skopa izjava direktorja druge pravne osebe (šele) z dne 4. 8. 2020 (da je njihova administracija po pomoti sprejela pošto, ki je v lasti podjetja B. d.o.o., ki je registrirano na istem naslovu, in jo po petih dneh predala lastniku omenjenega podjetja), bi bila za dokazovanje napačne vročitve primernejša izjava konkretne, poimensko določene administratorke z dne 4. 6. 2020 ali 9. 6. 2020 oziroma iz aktualnega časa napačnega vročanja, v kateri bi bilo natančno opisano zakaj je prišlo do pomotnega sprejema pošte, kako je potekala sporna vročitev, v čem naj bi bila napaka vročevalca, zakaj je prišlo do 5-dnevnega zamika predaje pošte toženki ipd. Zgolj z navedeno izjavo direktorja in s predlogom njegovega zaslišanja za potrjevanje navedb toženke o napačni vročitvi, ki so že same po sebi preskromne, da bi toženka lahko ovrgla dokazno moč vročilnice, pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bila toženki tožba 4. 6. 2020 pravilno vročena v odgovor.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil.
tedenski počitek - misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - vojska
Pritožbene navedbe o tem, da so bili sestanki, ki se jih je moral udeleževati tožnik, vedno vsebinske narave, kar naj bi se skladno s sodno prakso štelo kot delo, niso bistvene. Kot že obrazloženo, je toženka dokazala, da je tožniku na predmetni misiji zagotovila trideset dni tedenskega počitka. To potrjujejo izpoved priče A.A., evidence tedenskega počitka in dnevni razporedi dela. Iz izpovedbe priče A.A., ki ji je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo, izhaja, da, ko je imel tožnik prost dan, je bil prost vseh delovnih obveznosti, tudi na sestankih mu ni bilo potrebno prisostvovati. Ker se torej tožnik na proste dni ni rabil udeleževati sestankov, je za ta spor povsem nepomembno, kakšni so bili ti sestanki.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 166, 166/1, 166/2.. ZNP-1 člen 108.
ureditev stikov - začasna odredba - sklep o začasni odredbi izdan pred uvedbo pravdnega postopka - ogroženost otroka - nenadomestljiva škoda - odtujitev otroka od roditelja - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Z izdajo predmetne začasne odredbe se bo tako preprečila morebitna odtujitev otrok očetu, s čemer bi otrokom lahko nastala nenadomestljiva škoda. Sodišče druge stopnje pa ne glede na mnenje CSD ocenjuje, da obstaja ogroženost otrok v smislu, da je oče grozil, da jih bo odpeljal v Bosno in da jih dolžnica v tem postopku ne bo več videla (enako izhaja iz sklepa I Z 34/2021 z dne 16. 8. 2021), zato je odločilo, da lahko upnik stike z otroki v tujini preživi zgolj s pisnim soglasjem matere.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 130, 130/1.. ZPP člen 337, 337/1.
potni stroški - razdalja med krajem bivanja in delovnim mestom
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Toženko je v vtoževanem obdobju zavezoval Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki je v prvem odstavku 5. člena določal, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka ni ravnala prav, ko je pri izračunu razdalje med tožničinim bivališčem in tožničinim delovnim mestom upoštevala tudi pot v odseku 340 metrov, ki poteka po makadamski poti A., ki ni redno vzdrževana in prehodna skozi celotno leto.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske skupnosti - pogoji za izvenzakonsko skupnost - spregled pogoja skupnega življenja - ločeno življenje - skupno življenje
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je možnost spregleda pogoja skupnega življenja zgolj izjemna, in sicer če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, to so razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati, med drugim tudi zdravstveni ali starostni razlogi.
Okrožna državna tožilka se pritožbeno zavzema, da se obtoženemu M. K. za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve izreče zaporna kazen v trajanju enega leta in štirih mesecev. Zahteva torej, da se obtoženega M. K. kot pomagača pri storitvi kaznivega dejanja kaznuje strožje kot samega storilca. Poglavitni argument pri tem je, da obtoženi M. K. krivde ni priznal in zato naj bi bila storilec kaznivega dejanja S. B. in že pravnomočno obsojena A. B., katere udeležba je bila prav tako opredeljena kot pomoč, v neenakopravnem položaju. Sodišča druge stopnje argument pritožnice ne prepriča.
Res je temeljna predpostavka za obstoj kaznivega dejanja izneverjenja v vseh njegovih oblikah obstoj skrbniškega razmerja, vendar glede na inkriminacijo očitanega kaznivega dejanja ni nujno, da je izdana odločba skrbstvenega organa, saj lahko obveznost skrbi za premoženje drugega izhaja tudi iz pravnega posla, tudi ustnega dogovora med strankama.
Prvo sodišče je temeljito analiziralo obsojenčevo premoženjsko stanje, kar je povzeto v točki 6) izpodbijanega sklepa in glede na obsojenčeve dohodke in dohodke njegove izvenzakonske partnerke ugotovilo, da v času podaje predloga za oprostitev plačila stroškov postopka obsojenec izkazuje celo boljše premoženjske razmere v primerjavi s tistimi, ki so bile ugotovljene ob izreku obsodilne sodbe v letu 2016, na podlagi česar je zaključilo, da obsojenčeve premoženjske razmere niso take, da bi plačilo stroškov kazenskega postopka, kot tudi sodne takse, kar mu je bilo naloženo z obema pozivoma in s plačilnim nalogom, ogrozilo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje njegove zunajzakonske partnerke. Zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka zavrnilo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 34a, 34a/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 2, 182, 182/3, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - kreditne obveznosti - pritožbene novote - predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - eventualna kumulacija zahtevkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse ter ugodilo predlogu za obročno plačilo sodne takse. Tretji odstavek 182. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 določa, da lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, tožeča stranka uveljavlja z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni predlog, bi moralo najprej odločiti o utemeljenosti prvega podrednega predloga. O drugem podrednem predlogu bi lahko odločalo le v primeru, če bi presodilo, da prvi podredni predlog ni utemeljen.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - čas izdaje odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi sodišče sklep o izterjavi stalnih prejemkov smelo izdati šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.. ZJU člen 24, 24/5.
plačilo delovne uspešnosti - povečan obseg dela - procesna predpostavka
Ključna procesna predpostavka je določena v petem odstavku 24. člena ZJU. Po tej določbi je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe pri delodajalcu, ki pa v tožnikovem primeru, kot pravilno izpostavlja tožena stranka, ni izpolnjena. Zoper izdane sklepe o delu plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela se tožnik ni pritožil, čeprav ga je tožena stranka o tem poučila. Priznanje (večje) mesečne delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela bi moral tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki skladno s 24. členom ZJU, da bi lahko na tej podlagi temeljil denarni zahtevek. Ker tega ni storil, ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku.
Iz zgoraj povzetih navedb toženca in tožnika izhaja, da med njima niti ni sporno, da na podlagi dogovora v izvensodni poravnavi z dne 19. 4. 2021 vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Posledično za odločitev o tem delu pritožbe niti ni odločilno vprašanje izpolnitve zahtevka oziroma pravilne uporabe 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Toženec ne uveljavlja povračila svojih stroškov od tožnika, tožnik pa mora svoje stroške postopka kriti sam.
zahteva za sodno varstvo - nepopolna vloga - vsebinska pomanjkljivost - poziv na dopolnitev - stroški postopka - krivdni stroški - ustavitev postopka
Res je sicer, da ima prekrškovni organ glede na določbo četrtega odstavka 63. člena ZP-1 možnost v okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolniti dokazni postopek in opraviti vsa dejanja, ki jih lahko opravi po 55. členu ZP-1, vendar je tako pozivanje k (vsebinski) dopolnitvi pritožbe (z dodatnimi navedbami ali predložitvijo dokazov) tudi po stališču Vrhovnega sodišča šteti kot dejanje, s katerim prekrškovni organ želi dopolniti dokazni postopek. Tudi pritožnik sam navaja, da je nameraval po dopolnitvi dokaznega postopka sam odločiti o zahtevi za sodno varstvo in ustaviti postopek zoper vlagatelja zahteve za sodno varstvo. Vendar če storilec v takem primeru zahteve za sodno varstvo ne dopolni, je prekrškovni organ ne more zavreči kot nepopolne, temveč jo mora v skladu s sedmim odstavkom 63. člena ZP-1 s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posredovati v odločitev pristojnemu sodišču.
Pri odločanju o tem, kdo krije stroške postopka, primarno potrebno upoštevati določbo 144. člena ZP-1, ki temelji na načelu, da stroške postopka krije tisti, ki je povzročil potrebo po njihovem nastanku. Če se ugotovi, da je storilec storil prekršek, da je zanj odgovoren in se mu zato izreče sankcija, je stroške postopka dolžan plačati storilec, saj je v prvi vrsti storilec tisti, ki je s samo storitvijo prekrška povzročil potrebo po postopku in nastanku stroškov postopka. V kolikor se ugotovi, da storilec prekrška ni storil oz. se postopek o prekršku ustavi, se šteje, da je postopek bil uveden neutemeljeno in je stroške postopka dolžna kriti država oz. proračun, kot izhaja iz četrtega odstavka 144. člena ZP-1.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - avtocesta - pristojnost
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.
imenovanje posebnega revizorja - sodno imenovanje posebnega revizorja - konkretiziranost tožbenega predloga - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta - stroški posebne revizije
Predlagatelju ni treba dokazati s stopnjo verjetnosti, da je najemnina res previsoka oziroma netržna. Dovolj je, da so razlogi v prid temu dejstvu vsaj v ravnovesju z razlogi proti temu, kar pa je z obema zatrjevanima okoliščinama predlagatelj uspel dokazati. Po presoji višjega sodišča več od tega od predlagatelja v tej fazi ne gre zahtevati; če bi npr. od predlagatelja terjali, da dokaže, da je zaračunana najemnina res netržna, potem ne bi bilo nobene potrebe za postavitev posebnega revizorja. Ali je najemnina v takšnem znesku tudi v resnici škodljiva za nasprotnega udeleženca, bodo pokazali prav izsledki posebne revizije.
določitev krajevne pristojnosti - formalni preizkus obtožnega akta - kraj storitve kaznivega dejanja
Določba 29. člena ZKP se za določitev krajevne pristojnosti po stalnem ali začasnem prebivališču obdolženca uporabi izjemoma, kadar krajevne pristojnosti ni mogoče določiti na podlagi splošnih pravil iz 26. člena ZKP. Gre za tako imenovano subsidiarno določitev krajevne pristojnosti, ki prihaja v poštev predvsem v fazi zgodnjega pregona kaznivih dejanj, ko je nujno potrebno, da sodišče opravi določeno procesno dejanje, natančni kraj storitve kaznivega dejanja pa glede na razpoložljive podatke sploh ni znan.
Ko predsednik senata ob formalnem preizkusu obtožnega akta ugotovi, da ta ni sestavljen po predpisih (269. člen ZKP), mora ravnati v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZKP in obtožni akt vrniti tožilcu, naj ga v treh dneh popravi. V skladu z 2. točko prvega odstavka 269. člena ZKP je obvezna sestavina opisa kaznivega dejanja tudi kraj (in čas) storitve kaznivega dejanja in bi zato predsednica razpravljajočega senata v tem primeru, ko je ugotovila navedeno formalno pomanjkljivost zasebne tožbe, morala ravnati po drugem odstavku 270. člena ZKP, zlasti ker kraj storitve kaznivih dejanj izhaja iz nadaljnje obrazložitve zasebne tožbe.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - trajanje prepovedi - omilitev sankcij
Prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se izreče za dobo enega leta in sodišče ne more določiti krajšega ali daljšega trajanja te prepovedi.
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - pristojni prekrškovni organ - ustavitev in parkiranje
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki.