sodno varstvo posesti - posestno varstvo - subjektivni rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za tožbo - materialni rok - zavrženje tožbe kot prepozne - prepozna tožba - dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Vsi našteti dokazi zadostujejo za izkaz verjetnosti, da je navedba tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, utemeljena. Posledično je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da z večjo stopnjo verjetnosti dokaže, da je tožba vložena v roku iz 32. člena SPZ. Tega dokaznega bremena pa tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni zmogla.
nova dejstva in dokazi - obseg zapuščine - zapuščinski postopek - pritožbene novote
Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bil pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje dedičeve navedbe za dopustne pritožbene navedbe.
ZJU člen 101.. ZODPol člen 95, 95/1.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.. ZDR-1 člen 170.
Tožnik se neutemeljeno zavzema za to, da je pri njegovi udeležbi na predavanjih šlo za službeno potovanje. S tem, ko se je udeležil izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bil napoten na službeno pot, ampak je bil tedaj z dela odsoten, toženka pa je bila plačevala nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049040
ZIZ člen 272. SPZ člen 33.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvrševanje posesti - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - uporaba parkirišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - postavitev zapornice - postavitev zapornice kot motilno dejanje - poseg v obstoječe posestno stanje - pasivna legitimacija upravnika
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči). Se pa razlikuje glede vprašanja, ali za pasivno legitimacijo zadošča, da je nekdo dejanje odobril (oz. mu ni nasprotoval), ali pa mora biti poleg odobritve (oz. nasprotovanja) dejanje tudi v njegovo korist. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče pridružuje prepričljivejšim razlogom odločb, ki izhajajo iz stališča, da mora biti poleg kasnejše odobritve ali nasprotovanja motilno dejanje tudi v korist osebe, za katero se trdi, da je pasivno legitimirana.
Glede vprašanja, ali imajo etažni lastniki posest na parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami v mestnih naseljih, sodna praksa ni (bila) enotna. Vendar pa, če je mogoče pred leti najti v sodni praksi glede tega vprašanja nasprotujoča si stališča, je v novejši sodni praksi večinsko sprejeto, da etažni lastniki imajo posest na parkirišču. Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi. Ni namreč bistveno, kako pogosto tožniki prihajajo in parkirajo na parkirišču, ampak da svojo (so)posest izvajajo kontinuirano in da je vedno prisoten njihov animus possidendi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu - organizacijski razlog
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko ugotovitvijo, da A.A. ni bila zaposlena za povsem enako delo kot ga je opravljala tožnica, saj je opravljala tudi animacijska opravila in pomagala pri bookingu. Poleg tega je toženka odpoved oprla tudi na razloge, ki so nastopili šele po zaposlitvi A.A. (popoln upad gostov v času, ko ji ni bilo dovoljeno opravljati dejavnost, negotovost, kdaj se bodo ukrepi pričeli sproščati, za sektor turizma napovedana gospodarska kriza...). Kot je bilo že obrazloženo, se je toženka tem okoliščinam utemeljeno organizacijsko prilagodila z zmanjšanjem števila zaposlenih v vseh oddelkih, vključno s podajo odpovedi tožnici. Pritožba zato zmotno vztraja, da se 30. 5. 2020, ko je bila tožnici odpovedana pogodba, potreba po njenem delu ni spremenila.
Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Celje (2008) člen 60, 60/3, 97.
dobava toplotne energije
Ob dejanski ugotovitvi, da je toženec kot lastnik stanovanja in njegov uporabnik odjemalec toplote v večstanovanjski zgradbi na naslovu ..., da toploto dejansko odjema (za lastno rabo), je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno, na podlagi 3. odstavka 60. člena Sistemskih obratovalnih navodil, zaključilo, da je pogodbeno razmerje med tožečo stranko kot distributerjem toplote in tožencem kot odjemalcem toplote nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je toženec postal lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., čeprav pogodba o dobavi toplote med njima ni bila sklenjena v pisni obliki.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stiki med očetom in otrokom
Izvedeni dokazni postopek je za sodišče z najmanj stopnjo verjetnosti potrdil, da je strah mld. J. pred očetom tako intenziven in s tem zanj ogrožujoč, da je potrebno stike začasno ukiniti. S takšno obrazložitvijo pa je sodišče prve stopnje pravno formalno ukinilo stike, ki so bili dogovorjeni s prej omenjeno sodno poravnavo opr. št. III N 5/2021 z dne 12. 4. 2021, v kateri sta se starša dogovorila, da bodo stiki potekali pod nadzorom Centra za socialno delo. Iz samega izreka sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba, s katero pa se bodo ukinili stiki, kateri so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018. Po tem sklepu pa je bilo glede stikov odločeno, da se bodo stiki med očetom in mld. sinom izvajali po sprotnem dogovoru med staršema, upoštevajoč koristi mld. otroka in sicer izmenjaje enkrat pri očetu in enkrat pri materi. Izrek sklepa je tako v nasprotju z njegovo obrazložitvijo.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - psihično nasilje - dokaz s postavitvijo izvedenca
Postopek po ZPND je nujen in prednosten in je zaradi narave postopka (gre za hitro in začasno ureditev razmerij zaradi neposredno preteče nevarnosti) stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.
nalog za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - ugovor zoper sklep o izvršbi - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bil plačilni nalog vročen in da je rok za plačilo sodne takse iztekel 28. 6. 2021. Pritožbi prilaga potrdilo o plačilu sodne takse 5. 7. 2021, kar je bilo prepozno, saj je takrat že nastopila fikcija umika ugovora zaradi neplačila sodne takse.
pravica do vdovske pokojnine - pravnomočna odločitev - obnova postopka
ZUP v 260. členu določa v katerih primerih se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) lahko obnovi. V 1. točki je tako določeno, da se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnica je predložila dokaze v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Navedeni dokazi v ničemer ne vplivajo na odločitev o priznanju pravice do vdovske pokojnine, enako tudi ne tožničine navedbe v zvezi z njeno sedanjo starostjo. V tem primeru ne gre niti za nova dejstva niti za nove dokaze v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Izvidi namreč izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja za obdobje po izdaji odločbe, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so zato za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantni.
9Ker niso izpolnjeni pogoji po določbi 260. člena ZUP, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo in tudi pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojine, saj je bilo o tej pravici že pravnomočno odločeno.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-8, 103/1-11, 103/3. OZ člen 39.
najemno razmerje - neprofitno najemno stanovanje - ničnost najemne pogodbe - odpovedni razlog - krivdni odpovedni razlog - odpadla kavza
V obravnavani zadevi tožba za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, sklenjene med pravdnima strankama, ne predstavlja ustreznega pravnega varstva, zato je sodišče prve stopnje postavljeni zahtevek pravilno zavrnilo.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/1, 365, 365/1.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe - zamuda roka
Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilno le dejstvo, da je bil pritožniku sklep z dne 21. 4. 2021 o zavrženju vloge, prejete 22. 1. 2021, vročen 7. 5. 2021 po pravilih o fikciji vročitve iz 4. odstavka 142. člena ZPP. Petnajst dnevni pritožbeni rok je začel teči 8. 5. 2021, potekel v soboto 22. 5. 2021, oz. v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP s potekom prvega naslednjega delovnika, tj. v ponedeljek 24. 5. 2021. Da bi bila pritožba pravočasna, bi morala biti vložena najpozneje 24. 5. 2021, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.
Ker ni nobenega dvoma, da bila pritožba priporočena na pošto oddana šele 26. 5. 2021, je vložena prepozno. Z izpodbijanim sklepom jo je lahko sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 343. člena ZPP le kot prepozno zavrglo.
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (2006) člen 7. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 80.
vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odreditev strokovnega pregleda - razlogi za sum - podpis zapisnika
Spisovno gradivo izkazuje, da sta bila v obravnavanem primeru očitno opravljena oba postopka, tako postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kot tudi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu obdolženca (hitri test), vendar je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na dejstvo, da je bilo v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, ugotovljeno, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena, ter da je bil izgled oči pordel. Gre torej za tista znaka, ki sta bila ugotovljena v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, zaradi ugotovitve katerih je utemeljen zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost sodišča - premoženjski spor - pogodbeno razmerje - fizična oseba kot tožena stranka - okrajno sodišče
Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za premoženjski spor iz pogodbenega razmerja med tožečo stranko, ki je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo in toženo stranko, ki je fizična oseba. Po nobenem izmed kriterijev iz dvaintridesetega poglavja ZPP (od 480. do 484. člena ZPP) obravnavanega spora ni mogoče opredeliti za gospodarski spor.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048642
ZNP-1 člen 89. DZ člen 122, 122/1.
ugotavljanje očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - dokaz z analizo DNK - izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za dnk analizo - dolžnost sodelovanja stranke - denarna kazen - prostovoljna izpolnitev obveznosti - dokazovanje - dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze - zavrnitev dokaznih predlogov
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj nima pravnega interesa za predlog, v katerem predlaga, da se ugotovi, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, ker je predlagatelj star več kot štirideset let z lastnim družinskim življenjem. Predlagateljeva pravica do ugotavljanja očetovstva je omejena le s subjektivnim rokom, enako pa velja tudi za izpodbijanje očetovstva.
Ker je drugi nasprotni udeleženec dolžnostno ravnanje iz sklepa prostovoljno izpolnil, niso več izpolnjene predpostavke za denarno kaznovanje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje glede vsebinskih razlogov iz pritožbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec izpodbija zakonitost sklepa, s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je drugi nasprotni udeleženec dokazoval, da je predlagatelj vložil predlog prepozno.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/3.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do vdovske pokojnine - zavrženje zahteve - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga
Pravna podlaga za razsojo zadeve je v okoliščinah konkretnega primera podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže med drugim tudi v primeru, če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.
Prav takšno procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zaključuje, da se 53. člen ZPIZ-2 ter Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum), veljavna v času izdaje odločbe 15. 4. 2014, nista spremenila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049245
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - pogojna obsodba - graja dokazne ocene - račun kot knjigovodska listina
Račun je torej pravno in poslovno pomembna poslovna listina, saj dokazuje nastanek poslovnega dogodka. Je sodišče prve stopnje nedvomno ugotovilo in na tej podlagi prepričljivo obrazložilo, da na podlagi spornih izdanih računov družbe C. blago poslovnim partnerjem navedenih gospodarskih družb ni bilo nikoli dobavljeno. Zgolj naročilo, brez da bi bilo blago dejansko dobavljeno, tako ni moglo ustvariti terjatve oziroma dolžnega zneska z datumom zapadlosti na izdanih računih, če naročeno blago ni bilo dobavljeno.
odškodninska odgovornost države za delo policista - ravnanje policista pri izvajanju pooblastil - varnostni pregled - prekoračitev policijskih pooblastil - uporaba sile - prekoračena sila - vzročna zveza - predhodno zdravstveno stanje
Za razbremenitev toženkine odgovornosti ni bilo pomembno, ali je šlo za dovoljen policistov prijem in ali je bila pri obratu prekoračena nujna in običajna sila, ampak zakaj je bila sploh potrebna (kakršnakoli) sila.
V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se povzročitelj škode ne more (niti v celoti niti delno) razbremeniti odgovornosti za škodo, tudi če je posamezna pojavna oblika škode oziroma njen večji obseg pogojen z osebnim stanjem oškodovanca v najširšem pomenu besede, ki obsega posebno občutljivost, genetsko predispozicijo, prejšnje bolezni oziroma druge osebne (fizične in psihične) lastnosti oškodovanca.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
ZPIZ-2 v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Tožnica je sicer dopolnila starost 65 let, ni pa dopolnila drugega pogoja, to pa je 15 let zavarovalne dobe. Iz dokumentacije v spisu namreč izhaja, da je tožnica v Sloveniji dopolnila zgolj 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je bil njen zahtevek utemeljeno zavrnjen.