ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202d, 202d/3. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - vrnitev v prejšnje stanje - objektivni razlogi - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - smiselna uporaba
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče ugoditi oziroma ga ni mogoče niti vsebinsko obravnavati, ker je glede na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, tak predlog nedovoljen. Prav tako pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko sodišče prve stopnje ali pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi instituta vrnitve v prejšnje stanje štelo, da je storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravočasen, saj glede na zgoraj pojasnjeno nezmožnost pravočasne pridobitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu ni mogoče šteti kot objektivni razlog za nezmožnost vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest - indikator
Namen ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja je v tem, da lahko obdolženec z navedbami v ugovoru in predlaganjem dokazov poskuša izkazati, da utemeljen sum ni podan tj. da verjetnost, da je storil očitani mu prekršek, ni večja od verjetnosti, da ga ni storil. Tega praviloma ni mogoče doseči s sklicevanjem na nezakonitost dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, saj bi morala biti nezakonitost tako evidentna, da bi bilo na prvi pogled očitno, da dokaz ni zakonito pridobljen.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - psihični vpliv roditelja na otroka - odtujevanje otroka - zavrnitev predloga - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom
Sodišče je pravilno navedlo, da morata deklici vedeti, da je oče prisoten in da si želi stikov z njima. Nadzor stikov s strani CSD, za katerega se implicitno zavzema oče, je v resnici poseg v njegovo pravico, in ga sodišče odredi takrat, kadar obstaja bojazen, da bi roditelj na stiku lahko otroka na tak ali drugačen način ogrožal. Pri tožniku pa takih okoliščin ni. Zato je tudi povsem neutemeljena materina ideja, da bi stiki smeli biti dopustni le v posredni obliki, torej na daljavo.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - omilitev sankcije
Besedilo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 je povsem jasno in nedvoumno ter ne omogoča kakršnegakoli tehtanja oziroma možnosti, da se kljub izpolnjevanju pogojev za preklic storilcu ne prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako ni mogoče smiselno uporabiti določb o omilitvi sankcij.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - materialnopravni rok
Ker rok za vložitev predloga za vložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na ustaljeno sodno prakso ni procesni, temveč materialno pravni rok, zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, oziroma ugoditi takšnemu predlogu.
Sodišče v okviru odločanja o preklicu ne more upoštevati posledic, ki jih bo za storilčevo življenje, izpolnjevanje službenih in družinskih obveznosti imela izvršitev izrečenih ukrepov, niti nima možnosti, da bi storilcu z naložitvijo dodatnih obveznosti podaljšalo preizkusno dobo in s tem izrečeneno odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048724
ZPND člen 19, 21, 21/1.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - zavrnitev dokaznih predlogov - ocena subjektivne ogroženosti - trajanje ukrepa
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje v prvem nadstropju hiše, dejansko prepustilo stanovanje v skupni uporabi predlagateljici. Med udeležencema namreč ni sporno, da v tem stanovanju nista živela v skupnem gospodinjstvu.
dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroka - višina preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - zmožnosti preživninskega zavezanca - otroški dodatek
Otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Posamezne postavke, preko katerih je sodišče utemeljilo, da so potrebe otrok takšne, so ustrezne, niso pa relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki niso vsak mesec enaki. Kot celota ustrezajo stroškom, ki lahko zagotovijo nemoten zdrav razvoj obeh otrok, saj obsegajo stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila.
Navedbe o hudih posledicah, ki jih bo za storilca in njegove družinske člane imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavljajo podlage za spremembo izpodbijane odločitve, saj je glede na zakonsko podlago preklic odložitve izvršitve obvezen.
izvršba - neposredno izvršljiv notarski zapis - odstop od kreditne pogodbe - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - nepoštenost ravnanja
Sama dinamika odplačil, kot jo je navedel upnik v predlogu za izvršbo, za dolžnika ni sporna. Njegovo subjektivno mnenje, da je dolg manjši, v tem kontekstu zato nima relevantne teže.
Zaključka, da naj bi upnik "sprejel dolžnikov način izpolnjevanja z zamudo" ni mogoče utemeljiti na dejstvu, da upnik ni že prej izvedel odstopnega postopka, torej da je določen čas toleriral dolžnikovo nepravilno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
Morda je dolžnik res upal, da upnik (po zadnjem opominu) ne bo odstopil od pogodbe, vendar pa njegov dejanski odstop v konkretnih razmerah ne kaže na to, da bi s tem ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki otroka s staršem - začasna ukinitev stikov - sprememba izvajanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Izvedenca (psihiater in psiholog) sta enotno ugotovila, da so stiki zaradi očetovega zdravstvenega stanja za deklico izredno tvegani in škodljivi. Deklica je zaradi svojih osebnostnih značilnosti in povečane občutljivosti zbegana ter v stiski. V mnenju sta izpostavila priporočilo, da se nasprotni udeleženec vključi v proces psihiatričnega zdravljenja. To naj bi bil tudi predpogoj za vzpostavitev ponovnih stikov z mld. hčerko.
procesna nesposobnost - procesna sposobnost stranke - postavitev začasnega zastopnika - učinek procesnih dejanj - nedovoljena vloga
Postavitev začasnega zastopnika predpostavlja ugotovitev, da stranka ni procesno sposobna. Zato v postopku ne more nastopati sama, ampak v njenem imenu procesna dejanja zanjo opravlja njen začasni zastopnik. Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo, posledično pa tudi ne njene vloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049215
URS člen 28, 29, 31. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 296, 296/1. ZKP člen 245, 344, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
opis kaznivega dejanja - pravica do učinkovite obrambe - prekoračitev obtožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - ogled kraja kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje grožnje - privilegij zoper samoobtožbo
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča (2., 3. in 4. točka obrazložitve) prav izpustitev prvotne navedbe o oškodovankini izgubi zavesti, zaradi česar naj bi bila prisiljena trpeti poškodbe na svojo škodo, pomeni, da je odpadel bistven element nasilništva, torej razlog za njen podrejeni položaj. Posledično je prvostopenjsko sodišče po presoji, da opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1, samo spremenilo zakonsko opredelitev kaznivega dejanja.
Gre za več kot le za spremembo pravne kvalifikacije, saj je prvostopenjsko sodišče vsebinsko poseglo v konkretni opis kaznivega dejanja: izpustilo je konkretizacijo zakonskega znaka podrejenega položaja ter dodalo konkretizacijo zakonskega znaka prestrašenosti ali vznemirjenosti. S strani tožilstva spremenjen opis kaznivega dejanja, s katerim je razpolagalo sodišče ob odločanju o obtožbi, bi namreč tudi po oceni pritožbenega senata terjal izrek oprostilne sodbe po 1. točki 358. člena ZKP, saj opis ni vseboval konkretizacije vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1; kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je izostala konkretizacija zakonskega znaka podrejenega položaja. Prav dodajanje konkretiziranih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1 („zaradi takšnega ravnanja obdolženca pa je bila oškodovanka prestrašena in vznemirjena“) v obravnavnem kontekstu opisa kaznivega dejanja s strani tožilstva v okviru historičnega dogodka tako že predstavlja drugo in ne več zgolj drugačnega kaznivega dejanja. Predvsem pa je bistvenega pomena, da navedeni poseg v opis predstavlja spremembo v škodo obdolženega, saj je vodil v izrek obsodilne sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049070
ZSKZDČEU-1 člen 225 - 235. KZ-1 člen 7, 7/1, 308, 308/3, 308/6. Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009) člen 4, 4/2, 4/3, 5, 5/3, 11.
kazenska evidenca - načelo lojalnega sodelovanja - uporaba milejšega zakona - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazenske sankcije - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Višje sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče zagovornika, da bi se tujcu, državljanu Evropske Unije, ki se mu v kazenskem postopku sodi v naši državi, podatek iz kazenske evidence o izreku obsodbe, ki ni bila izrečena v naši državi, izbrisal po določbah slovenskega kazenskega zakona, ker tako stališče nima pravne podlage. V spisu se nahaja kazenska evidenca za obsojenca - t. i. ECRIS, za katero je skladno s členom 11 okvirnega sklepa 2008/315/PNZ zaprosil pristojni organ Republike Slovenije. Iz kazenske evidence izhaja, da je bil obsojenec predhodno obsojen v Španiji, kar pomeni, da je za izbris kazni iz kazenske evidence za posamezno obsodbo pristojna izključno Španija. Višje sodišče ob tem še ugotavlja, da zagovornik niti ne uveljavlja, še posebej ne konkretno, da je nastopil pogoj za izbris kazni iz kazenske evidence po določbah o izbrisu, ki jih ureja Republika Španija. S tem je, ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, potrebno zaupati Republiki Španiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po pravu države izreka obsodbe še niso bile izbrisane.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 411, 411/1, 413, 413/1, 413/2.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - novi dokazi ali dejstva, ki bi verjetno pripeljali do drugačne odločitve
Stopnja formalnega preizkusa je nujno odvisna od kompleksnosti vsake posamezne zadeve - bolj kot je bilo ugotavljanje dejanskega stanja v kazenskem postopku zapleteno, specifično ali obširno, sorazmerno bolj bo poglobljen tudi formalni preizkus. Temu botruje predvsem dejstvo, da formalna presoja ni namenjena zgolj ugotavljanju, ali gre za določena nova dejstva in dokaze, ki bi utegnila biti na splošno obsojencu v korist - kot že opredeljeno uvodoma, je pravni standard za dopustitev obnove postavljen višje: nova dejstva ali novi dokazi morajo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi utegniti povzročiti oprostitev obsojenega ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Glede na to, da je šlo v konkretni zadevi za indično sodbo, številna pravno odločilna dejstva pa so se ugotavljala na podlagi več dejstvenih sklopov in okoliščin z različnimi in številnimi dokazi, pritožbeni senat ocenjuje ugotavljanje konkretnega dejanskega stanja kot kompleksno in zahtevno.
Kadar so na strani obtoženca podane okoliščine, ki nakazujejo, da zaradi svojega duševnega stanja, nižje izobrazbe ali iz drugih razlogov zakonskega besedila pravnih poukov ni sposoben razumeti, strokovna pomoč zagovornice sodišča prve stopnje ne odvezuje dolžnosti, da obtoženca pouči na njemu razumljiv način ter da z vprašanji tudi vsestransko preveri nedvoumnost danega priznanja.
Preveritev in presoja obtoženčeve procesne sposobnosti razumevanja narave in posledic priznanja krivde (če je potrebno tudi s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke) ter prostovoljnosti, jasnosti in popolnosti priznanja morata biti še toliko bolj skrbni, poglobljeni in previdni, če krivdo priznava obtoženec z duševnimi motnjami.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZNP člen 6, 35.
nujna pot - dovolitev nujne poti - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku - načelo najmanjše obremenitve - denarno nadomestilo za dovolitev nujne poti - višina nadomestila za nujno pot - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)
Pri odločanju o poteku nujne poti je sodišče pravilno sprejelo potek poti po različici, za katero je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ugotovilo, da nepremičnino tretjega nasprotnega udeleženca najmanj obremenjuje. V skladu z določilom drugega odstavka 89. člena SPZ sodišče namreč nujno pot določi tako, da se tuja nepremičnina čim manj obremeni. Zato je neutemeljeno zavzemanje predlagateljev za potek uvoza po različici 1, saj bi bila po tej različici nepremičnina tretjega nasprotnega udeleženca bolj obremenjena kot po sprejeti različici 3.
Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o vzpostavitvi nujne poti upoštevati določila OPPN, je neutemeljen. Pogoji in kriteriji za določitev nujne poti so določeni s SPZ, ki je nad občinskim podzakonskim aktom.
Iz opisanega ravnanja oškodovanca in njegovih izjav pričama ni mogoče sklepati, da je pristal na to, da si kdo vozilo prilasti oziroma da je nedvomno izrazil voljo, da ga ne želi imeti več v lastnini ter da je lastninska pravica z opustitvijo stvari prenehala (prvi in drugi odstavek 102. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ) in v tem primeru tudi ne bi podal prijavo na policijo, ko je ugotovil, da vozila ni več.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00050700
OZ člen 171.. ZUTD člen 11, 11/1, 113.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo rente - premoženjska škoda - stroški postopka - odmera stroškov
Glede tožbenega zahtevka za plačilo denarne rente je sodišče prve stopnje v novem sojenju, glede na ugotovitev izvedenke prof. dr. H.H., da po 11. 3. 2013 tožnikove opustitve iskanja zaposlitve ni več mogoče vzročno povezovati s psihoreaktično motnjo, rento pravilno določilo tako, da je znesek prikrajšanja pri plači, ki bi jo tožnik prejemal, če bi še delal pri toženi stranki, zmanjšalo za znesek minimalne plače, saj bi tožnik glede na svojo preostalo delovno zmožnost tak znesek plače lahko zaslužil.
Pritožba tožnika utemeljeno izpostavlja, da sodišče ni pravilno odmerilo stroškov postopka, ker je štelo, da je bil tožnik ves čas trajanja sodnega postopka upravičen do brezplačne pravne pomoči. Iz podatkov v spisu namreč o tem ni mogoče z gotovostjo sklepati.
izključitev zavarovalnega kritja - tatvina motornega vozila - izročitev ključev vozila
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam toženke, da je zavarovalno kritje izključeno, saj je tožnik v skladu z četrtim odstavkom 11. člena Splošnih pogojev izgubil zavarovalne pravice, ker ni izpolnil svoje obveznosti iz 4. točke prvega odstavka 34. člena Splošnih pogojev, saj toženki ob prijavi škode zaradi tatvine vozila ni predložil vseh originalnih in rezervnih ključev vozila, pri tem pa tudi ni uspel izpodbiti domneve, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom zavarovalnega primera.