ZPP člen 112, 112/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - priznanje dejstev - domneva priznanja tožbenih trditev - prepozen odgovor na tožbo - pravočasnost odgovora na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - pravočasnost vloge, vezane na rok - oddaja vloge neposredno na sodišču - datum vložitve vloge - dohodni žig - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Kadar se toženec v predpisanem roku ne odzove na tožbo, se domneva, da priznava tožnikove dejanske navedbe. V takem primeru sodišče na podlagi prvega odstavka 318. člena ZPP brez obravnave z zamudno sodbo ugodi tožbenemu zahtevku, če so za njeno izdajo izpolnjeni določeni pogoji (pravilna vročitev tožbe v odgovor; tožbeni zahtevek, s katerim je dopustno razpolagati; sklepčnost tožbe; zatrjevana dejstva ne smejo nasprotovati predloženim dokazom in splošno znanim dejstvom).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048724
ZPND člen 19, 21, 21/1.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - zavrnitev dokaznih predlogov - ocena subjektivne ogroženosti - trajanje ukrepa
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje v prvem nadstropju hiše, dejansko prepustilo stanovanje v skupni uporabi predlagateljici. Med udeležencema namreč ni sporno, da v tem stanovanju nista živela v skupnem gospodinjstvu.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202d, 202d/3. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - vrnitev v prejšnje stanje - objektivni razlogi - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - smiselna uporaba
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče ugoditi oziroma ga ni mogoče niti vsebinsko obravnavati, ker je glede na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, tak predlog nedovoljen. Prav tako pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko sodišče prve stopnje ali pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi instituta vrnitve v prejšnje stanje štelo, da je storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravočasen, saj glede na zgoraj pojasnjeno nezmožnost pravočasne pridobitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu ni mogoče šteti kot objektivni razlog za nezmožnost vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sodno priznane otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049215
URS člen 28, 29, 31. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 296, 296/1. ZKP člen 245, 344, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
opis kaznivega dejanja - pravica do učinkovite obrambe - prekoračitev obtožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - ogled kraja kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje grožnje - privilegij zoper samoobtožbo
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča (2., 3. in 4. točka obrazložitve) prav izpustitev prvotne navedbe o oškodovankini izgubi zavesti, zaradi česar naj bi bila prisiljena trpeti poškodbe na svojo škodo, pomeni, da je odpadel bistven element nasilništva, torej razlog za njen podrejeni položaj. Posledično je prvostopenjsko sodišče po presoji, da opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1, samo spremenilo zakonsko opredelitev kaznivega dejanja.
Gre za več kot le za spremembo pravne kvalifikacije, saj je prvostopenjsko sodišče vsebinsko poseglo v konkretni opis kaznivega dejanja: izpustilo je konkretizacijo zakonskega znaka podrejenega položaja ter dodalo konkretizacijo zakonskega znaka prestrašenosti ali vznemirjenosti. S strani tožilstva spremenjen opis kaznivega dejanja, s katerim je razpolagalo sodišče ob odločanju o obtožbi, bi namreč tudi po oceni pritožbenega senata terjal izrek oprostilne sodbe po 1. točki 358. člena ZKP, saj opis ni vseboval konkretizacije vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1; kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je izostala konkretizacija zakonskega znaka podrejenega položaja. Prav dodajanje konkretiziranih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1 („zaradi takšnega ravnanja obdolženca pa je bila oškodovanka prestrašena in vznemirjena“) v obravnavnem kontekstu opisa kaznivega dejanja s strani tožilstva v okviru historičnega dogodka tako že predstavlja drugo in ne več zgolj drugačnega kaznivega dejanja. Predvsem pa je bistvenega pomena, da navedeni poseg v opis predstavlja spremembo v škodo obdolženega, saj je vodil v izrek obsodilne sodbe.
procesna nesposobnost - procesna sposobnost stranke - postavitev začasnega zastopnika - učinek procesnih dejanj - nedovoljena vloga
Postavitev začasnega zastopnika predpostavlja ugotovitev, da stranka ni procesno sposobna. Zato v postopku ne more nastopati sama, ampak v njenem imenu procesna dejanja zanjo opravlja njen začasni zastopnik. Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo, posledično pa tudi ne njene vloge.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 411, 411/1, 413, 413/1, 413/2.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - novi dokazi ali dejstva, ki bi verjetno pripeljali do drugačne odločitve
Stopnja formalnega preizkusa je nujno odvisna od kompleksnosti vsake posamezne zadeve - bolj kot je bilo ugotavljanje dejanskega stanja v kazenskem postopku zapleteno, specifično ali obširno, sorazmerno bolj bo poglobljen tudi formalni preizkus. Temu botruje predvsem dejstvo, da formalna presoja ni namenjena zgolj ugotavljanju, ali gre za določena nova dejstva in dokaze, ki bi utegnila biti na splošno obsojencu v korist - kot že opredeljeno uvodoma, je pravni standard za dopustitev obnove postavljen višje: nova dejstva ali novi dokazi morajo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi utegniti povzročiti oprostitev obsojenega ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Glede na to, da je šlo v konkretni zadevi za indično sodbo, številna pravno odločilna dejstva pa so se ugotavljala na podlagi več dejstvenih sklopov in okoliščin z različnimi in številnimi dokazi, pritožbeni senat ocenjuje ugotavljanje konkretnega dejanskega stanja kot kompleksno in zahtevno.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
Sodišče se v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je storilec storil v času preizkusne dobe.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - materialnopravni rok
Ker rok za vložitev predloga za vložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na ustaljeno sodno prakso ni procesni, temveč materialno pravni rok, zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, oziroma ugoditi takšnemu predlogu.
dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroka - višina preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - zmožnosti preživninskega zavezanca - otroški dodatek
Otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Posamezne postavke, preko katerih je sodišče utemeljilo, da so potrebe otrok takšne, so ustrezne, niso pa relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki niso vsak mesec enaki. Kot celota ustrezajo stroškom, ki lahko zagotovijo nemoten zdrav razvoj obeh otrok, saj obsegajo stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest - indikator
Namen ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja je v tem, da lahko obdolženec z navedbami v ugovoru in predlaganjem dokazov poskuša izkazati, da utemeljen sum ni podan tj. da verjetnost, da je storil očitani mu prekršek, ni večja od verjetnosti, da ga ni storil. Tega praviloma ni mogoče doseči s sklicevanjem na nezakonitost dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, saj bi morala biti nezakonitost tako evidentna, da bi bilo na prvi pogled očitno, da dokaz ni zakonito pridobljen.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja - izvršitev stranske sankcije
Izvrševanje začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. v času trajanja postopka o prekršku ne pomeni, da sodišče ne bi smelo izreči stranske sankcije prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. za dobo enega leta. Začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. je zgolj ukrep začasne narave, ki ne more nadomestiti izreka obvezno predpisane stranske sankcije. Dejstvo, da je bila storilcu izrečena začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. že v postopku o prekršku, pa bo upoštevano pri izvrševanju te sankcije tako, da se bo čas, za katerega je trajala začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. vštela v izrečeno sankcijo prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S.
izvršba - neposredno izvršljiv notarski zapis - odstop od kreditne pogodbe - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - nepoštenost ravnanja
Sama dinamika odplačil, kot jo je navedel upnik v predlogu za izvršbo, za dolžnika ni sporna. Njegovo subjektivno mnenje, da je dolg manjši, v tem kontekstu zato nima relevantne teže.
Zaključka, da naj bi upnik "sprejel dolžnikov način izpolnjevanja z zamudo" ni mogoče utemeljiti na dejstvu, da upnik ni že prej izvedel odstopnega postopka, torej da je določen čas toleriral dolžnikovo nepravilno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
Morda je dolžnik res upal, da upnik (po zadnjem opominu) ne bo odstopil od pogodbe, vendar pa njegov dejanski odstop v konkretnih razmerah ne kaže na to, da bi s tem ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki otroka s staršem - začasna ukinitev stikov - sprememba izvajanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe
Izvedenca (psihiater in psiholog) sta enotno ugotovila, da so stiki zaradi očetovega zdravstvenega stanja za deklico izredno tvegani in škodljivi. Deklica je zaradi svojih osebnostnih značilnosti in povečane občutljivosti zbegana ter v stiski. V mnenju sta izpostavila priporočilo, da se nasprotni udeleženec vključi v proces psihiatričnega zdravljenja. To naj bi bil tudi predpogoj za vzpostavitev ponovnih stikov z mld. hčerko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049070
ZSKZDČEU-1 člen 225 - 235. KZ-1 člen 7, 7/1, 308, 308/3, 308/6. Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009) člen 4, 4/2, 4/3, 5, 5/3, 11.
kazenska evidenca - načelo lojalnega sodelovanja - uporaba milejšega zakona - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazenske sankcije - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Višje sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče zagovornika, da bi se tujcu, državljanu Evropske Unije, ki se mu v kazenskem postopku sodi v naši državi, podatek iz kazenske evidence o izreku obsodbe, ki ni bila izrečena v naši državi, izbrisal po določbah slovenskega kazenskega zakona, ker tako stališče nima pravne podlage. V spisu se nahaja kazenska evidenca za obsojenca - t. i. ECRIS, za katero je skladno s členom 11 okvirnega sklepa 2008/315/PNZ zaprosil pristojni organ Republike Slovenije. Iz kazenske evidence izhaja, da je bil obsojenec predhodno obsojen v Španiji, kar pomeni, da je za izbris kazni iz kazenske evidence za posamezno obsodbo pristojna izključno Španija. Višje sodišče ob tem še ugotavlja, da zagovornik niti ne uveljavlja, še posebej ne konkretno, da je nastopil pogoj za izbris kazni iz kazenske evidence po določbah o izbrisu, ki jih ureja Republika Španija. S tem je, ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, potrebno zaupati Republiki Španiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po pravu države izreka obsodbe še niso bile izbrisane.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 1, 10.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 60, 61, 62.
prekrškovni postopek - sklep o stroških izvršitelja - plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja - obračun stroškov - materialni stroški
Ne drži torej ugotovitev sodišča prve stopnje, da materialnih stroškov ni priglasil, le specificiral jih ni. Po določbi tretjega odstavka 10. člena Pravilnika o tarifi pa je tak način obračuna stroškov možen, če plačilo za delo ne presega 2.000 točk. Ker je torej izvršitelj zahteval tudi povračilo stroškov, ni nobenega dvoma, da je upravičen do plačila po sedmi alineji tar.št. 16 v višini 20 točk.
KZ-1 člen 20, 220, 220/1.. ZKP člen 371, 371/2, 387.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - sostorilstvo - pravica do obrambe - zaslišanje razbremenilnih prič
Obdolžencu mora biti torej omogočeno, da zaslišuje in zahteva zaslišanje tako obremenilnih prič, kot tudi zasliševanje razbremenilnih prič. Če sodišče tega ne stori, krši obdolženčevo pravico do obrambe, ki je v obravnavani zadevi takšne narave, da je vplivala oziroma bi vsekakor mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Čeprav obdolženec, ki je sicer prava neuka stranka in se je branil brez zagovornika, zaslišanje svoje sestre S. T. na glavni obravnavi ni izrecno predlagal, kot je to sicer storil v pritožbi, pa bi sodišče glede na vse že navedeno in njegovo sklicevanje na alibi, tak dokaz bilo dolžno izvesti. Ker tega ni storilo je bila obdolžencu kršena njegova pravica do obrambe, kar je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost sodbe (drugi odstavek 371. člena ZKP).
oporočno dedovanje - oporočni in zakoniti dediči - otrok - bratje in sestre zapustnika - pisna oporoka - ustna oporoka - uveljavljanje dedne pravice - napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - sporna dejstva - nesporna dejstva - vrednost zapuščine - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku
Ker je imela pokojna dva sinova, pritožnik (njen brat) ni njen zakoniti dedič. Ker pa je uveljavljal obstoj ustne oporoke zapustnice, na podlagi katere mu gredo pravice iz zapuščine, ga je zapuščinsko sodišče povabilo na narok, na katerem je poleg zakonitih dedičev tudi sam lahko podal izjavo (175. člen ZD).
Glede na potek postopka je zapuščinsko sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi pisne oporoke in dednega dogovora za dediča razglasilo zapustničina sinova. V pritožbi opisane okoliščine, v katerih naj bi pokojna sestra izrazila ustno oporoko, glede na povedano na pravilnost sklepa nimajo vpliva. Teh dejstev tudi sicer prvostopenjsko sodišče samo ne bi ugotavljalo, ampak bi moralo zapuščinski postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pot pravde.
nasilje v družini - dokazni standard verjetnosti - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - nujen postopek - preprečevanje nasilja v družini
Ustaljena in enotna sodna praksa je, da v postopkih po ZPND zadošča, da je nasilje verjetno izkazano, saj morajo biti hitri, ker so nujni, to pa onemogoča izvedbo obsežnejšega oz. bolj poglobljenega dokaznega postopka; posledično višji dokazni standard ni možen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049559
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/1, 323/2, 324, 324/1, 324/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 42, 42/5.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nevarna vožnja v cestnem prometu - izločitev sodnika - prekluzija - prepozna zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - actio libera in causa - krivda - neprištevnost storilca - predrzna vožnja v cestnem prometu - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivni in subjektivni element - izvajanje dokazov v obdolženčevo korist
Zakonsko zahtevo iz drugega odstavka 42. člena ZKP, da mora stranka izločitev sodnika uveljavljati "takoj", ko izve za razlog izločitve, je potrebno razlagati ob upoštevanju vsebine (tudi obsega, zahtevnosti) zadeve, okoliščin konkretnega primera in procesnih pravic strank postopka, saj gre za pomembno procesno dejanje, ki zahteva posvet zagovornika s stranko in čas za pripravo obrambe. Po presoji sodišča druge stopnje sta imela zagovornik in obtoženec po seznanitvi z razlogom za izločitev najkasneje dne 10. 11. 2020 več kot dovolj časa (natančneje, kar 42 dni), da bi se lahko posvetovala in pripravila obrambo ter vložila pisno zahtevo za izločitev sodnice že veliko prej, vsekakor pa pred prvim narokom za glavno obravnavo dne 23. 12. 2020. Sploh upoštevajoč dejstvo, da glede na okoliščine konkretnega primera poseben čas za pripravo obrambe ni bil potreben, saj gre za ponovljeno sojenje in je v zahtevi zatrjevani razlog za izločitev sodnice temeljil na razveljavljeni sodbi, pri čemer je zahteva argumente črpala iz vsebine pritožbe obtoženčevega zagovornika zoper razveljavljeno sodbo.
Sklep, da je bil pri storilcu podan krivdni odnos, še preden se je spravil v stanje neprištevnosti, mora vselej temeljiti na ugotovljenih, konkretnih dejstvih in ga ni mogoče samo domnevati. Posameznik, ki zaužije psihoaktivne snovi, se sicer zaveda, da bo zaradi tega zaužitja med drugim zmanjšana tudi njegova samokontrola, vendar mu zgolj zaradi take abstraktne zavesti, ob odsotnosti dodatnih okoliščin, še ni mogoče očitati krivdnega odnosa do konkretnih dejanj. Takšen očitek je mogoče nasloviti na storilca samo, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki ga utemeljujejo, denimo če dokazni postopek pokaže, da se je storilec možnosti izvršitve kaznivega dejanja zavedal zato, ker se mu je že kdaj prej kaj podobnega zgodilo ali ker ve, da ne prenaša alkohola oziroma določenih substanc.
Za ugotovitev obtoženčevega subjektivnega odnosa do očitanih mu dejanj je potrebno ugotoviti, ali mu je mogoče očitati, da je bila pri njem, preden se je spravil v neprištevno stanje, podana zavestna malomarnost do obravnavanih kaznivih dejanj. Drugače povedano, potrebno je ugotoviti, ali se je obtoženec, preden se je spravil v stanje neprištevnosti, kumulativno zavedal, da si lahko z zaužitimi substancami povzroči neprištevnost, da lahko v takšnem stanju upravlja z vozilom in da lahko v tem primeru krši več cestnoprometnih predpisov ter povzroči prometno nesrečo ali koga ogrozi, torej da lahko izvrši katero od kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa kot dejanj, istovrstnih kaznivima dejanjema, ki ju je kasneje v stanju neprištevnosti dejansko storil. Pa je kljub temu zavedanju obtoženec lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo oziroma da bo to lahko preprečil.
Teorija zastopa stališče, da je potrebno vsebino pojma predrznosti oziroma predrzne vožnje določiti na podlagi kombinacije objektivnih in subjektivnih elementov. Predrzno tako vozi tisti, ki vozi na predrzen način (objektivni vidik), pri tem pa si drzne več, kot bi si smel (subjektivni vidik). Sodišče predrznost ugotavlja na podlagi navzven spoznavnih okoliščin na strani storilca, ki zadevajo tako naravo kot tudi število kršitev v določenem historičnem dogodku, na podlagi katerih je mogoče utemeljiti, da storilčeva vožnja odstopa od običajnih kršitev in jo je mogoče že izkustveno opredeliti kot predrzno. Voziti predrzno namreč pomeni voziti tako, da ta način vožnje v odnosu do drugih udeležencev v prometu vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, saj bistveno odstopa od običajnih kršitev. Pri presoji, ali je izpolnjen zakonski znak "predrznosti", torej sodišče izhaja iz konkretnega, navzven razvidnega storilčevega ravnanja, ki glede na dane prometne razmere kaže na njegovo (subjektivno) predrznost.