mejni spor - sodna ureditev meje - močnejša pravica - dobroverna lastniška posest
Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavljata 77. in 78. člen SPZ, ki določata kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku. SPZ kot temeljni kriterij za ureditev meje določa kriterij močnejše pravice, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo v izpodbijanem sklepu, iz katerega izhaja, da sta predlagatelja dokazala, da sta najmanj od leta 1988 dalje, ko sta postala lastnika (prej pravna prednica), izvrševala (več kot 10 let) na spornem prostoru nemoteno dobroverno lastniško posest vse do spora, ki je nastal v letu 2015.
Ker se pravdni stranki o posledicah naročnikovega odstopa nista dogovorili, ta položaj ureja zakon. Dogovor o odpovednem roku v primeru odstopa in o tem, kdaj ni mogoče odpovedati pogodbe, sam po sebi ne vključuje dogovora, da se prevzemnik odpoveduje pravici, ki mu gre po 648. členu OZ. Tak dogovor odstopa le od zakonske določbe, da ima naročnik vsak čas pred dokončanjem posla pravico odstopiti od pogodbe, ne pove pa ničesar o pravici prevzemnika posla v takem primeru. Neutemeljen je zato toženkin argument, da je odstopno upravičenje uresničil na podlagi 11. člena pogodbe in ne na podlagi 648. člena OZ. Podlage v izvedenih dokazih nima niti njeno stališče, da je bila pogodbena volja jasno in nedvoumno izražena. Iz besedila pogodbe namreč ne izhaja, da bi se dogovorili o tožnikovem položaju v primeru njenega odstopa od pogodbe. Da bi se o tem dogovorili, pa ne izhaja niti iz njunih siceršnjih dogovarjanj ob sklepanju pogodbe.
Tožnica je ob uveljavitvi ZPIZ-2 imela dvojni status, in sicer uživalke pokojnine in osebe, ki opravlja pridobitno dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik, pa do 31. 1. 2016 ni uskladila svojega statusa. Zato je toženec na podlagi drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2B po uradni dolžnosti pravilno odločil, da ima tožnica od 1. 1. 2016 dalje lastnost zavarovanke za manj kot polni delovni čas oziroma 10 ur na teden.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - zemljiškoknjižni lastnik
Ker nekateri predlagatelji predloga niso dopolnili z listinami, ki bi omogočale vpis lastninske pravice v smislu 3. do 6. člena ZVEtL, je glede teh posameznih delov sodišče prve stopnje za dokončno vzpostavitev etažne lastnine na stavbi pravilno uporabilo 11. člen ZVEtL in na teh delih vpisalo lastninsko pravico na dosedanjo zemljiškoknjižno lastnico.
V 6. členu pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da je vodja prodaje upravičena do variabilnega dela plače na osnovi naslednjih kriterijev: - doseganja ciljev iz sprejetih poslovnih načrtov, programa dela in/ali sklepov predsednika uprave, - doseganja specifičnih ciljev in rezultatov prodaje, - uspešnosti poslovanja (prvi odstavek). Variabilni del plače lahko določi predsednik uprave skladno s predhodnim odstavkom, in sicer kot pozitivni ali kot negativni variabilni del (drugi odstavek). Pozitivni variabilni del plače se lahko določi v višini do dveh njenih bruto plač (četrti odstavek). Pri določanju variabilnega dela plače vodje prodaje se kriteriji lahko upoštevajo posamično ali skupno (peti odstavek). Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta kriterije iz prvega odstavka tega člena ovrednotile naknadno (šesti odstavek). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je imela tožnica zaradi navedenega pogodbenega določila pričakovanje, da prejme dodatno plačilo, poleg sicer dogovorjene plače z dodatki iz 5. člena pogodbe o zaposlitvi. Kot je razlogovalo sodišče prve stopnje, je nagrada iz 6. člena pogodbe o zaposlitvi dogovorjena kot mešanica dodatka za delovno uspešnost in dodatka za poslovno uspešnost. Četudi kriteriji v zvezi s tem v pogodbi o zaposlitvi niso bili ovrednoteni, so bili vsebinsko, okvirno, vendarle določeni.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitev
Ker pomeni preslepiti drugega pri njemu ustvariti zmotno predstavo o določenih okoliščinah, je v konkretnem primeru že v opisu kaznivega dejanja dovolj določno opredeljeno (konkretizirano), da je obtoženka pri oškodovanki z zagotovili, da ji bo posojeni denar vrnjen v roku enega tedna, o tej odločilni okoliščini ustvarila zmotno predstavo, in jo na ta način zapeljala, da se je za posojena denarna sredstva celo zadolžila s sklenitvijo bančne posojilne pogodbe, z dobo odplačevanja 60 mesecev.
Funkcija podpisa je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe.
Za izviren podpis se šteje lastnoročni podpis ter podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne pa fotokopija podpisa.
skrbnik zapuščine - terjatev do zapuščine - oporočni dediči - upnik v zapuščinskem postopku
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je predvidena v primerih, ko ob prehodu zapuščine na dediče nastopijo težave in ni nikogar, ki bi skrbel za zapuščino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je delo zaradi novega računalniškega programa poenostavljeno, in da je določena dela tožnice prerazporedila na druge sodelavce, ni pa dokazala, da je onemogočeno nadaljevanje tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar kaže objava oglasa za podobno ali enako študentsko delo v času podane odpovedi. Tožena stranka je namreč tožnici podala redno opoved dne 12. 11. 2015, ki jo je tožnici vročila dne 25. 11. 2015, hkrati pa istočasno objavila oglas za delo študenta za administrativno-komercialno delo. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
stečajni postopek - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - obstoj terjatve - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - tožba za ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Navedba razlogov prerekanja terjatve ne pomeni, da sodišče v stečajnem postopku opravi preizkus razlogov prerekanja. Odločitve upravitelja o priznanju oziroma prerekanju terjatve zato sodišče v stečajnem postopku tudi ne more spremeniti.
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo, da delovna doba tožnic, ki jo zatrjujejo v tožbi, ne izhaja iz priloženih izpisov zavarovanj ZPIZ, ter da v tožbi ni v zadostni meri zatrjevana okoliščina pravnega nasledstva na strani delodajalca. Pritožba pravilno navaja, da v primeru zamudne sodbe ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja in tudi ne za oblikovanje dokazne ocene o tem, kaj izhaja iz priložene listine, pač pa mora sodišče v zvezi s predloženimi listinami, ob pravilni uporabi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, zgolj preveriti, ali vsebina listin nasprotuje tožbenim navedbam. Če sodišče ugotovi, da določena listina nasprotuje tožbenim navedbam, potem posledica takšne ugotovitve niti ne more biti zavrnitev zahtevka, ampak je potrebno zaradi raziskovanja navedenega nasprotja izvesti dokazni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001889
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 11, 252, 285.
gradbena pogodba - izgradnja hiše - konkludentno izjavljena volja - konkludenten način sklenitve pogodbe - napake gradnje - prepoved izvajanja gradbenih del - razveza gradbene pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena obogatitev - ovira za vrnitev v naravi - sestavina nepremičnine - vrednost dosežene koristi - pobotni ugovor - uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve - identiteta tožbenih zahtevkov - poziv k predložitvi dokumentacije - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Razveza pogodbe ima za posledico kondikcijski zahtevek pogodbene stranke, ki je pred razvezo pogodbe opravila izpolnitev. Pravna podlaga zahtevka je tretji odstavek 190. člena OZ. Ker so rezultati dela, ki ga je v času, ko je bila gradbena pogodba med pravdnima strankama veljavno sklenjena, opravila tožeča stranka, postali sestavina toženkine nepremičnine, vrnitev v naravi ni mogoča, zato mora toženka tožeči stranki plačati vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ). Korist, ki jo je toženka dosegla, je vrednost tistih del, ki nimajo napak.
Izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča, ima razjasnjevalno dolžnost, ki je primerljiva z materialnim procesnim vodstvom sodišča. Če meni, da je treba za izdelavo mnenja ugotoviti določene okoliščine, mora dati ustrezno pobudo. V obravnavanem primeru jo je izvedenec dal in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je stranki pozvalo, naj predložita dokumentacijo. Ker je tožeča stranka odreagirala na poziv sodišča z vložitvijo dokazov v spis, ni bila prekludirana.
zavrženje tožbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za prenehanje delovnega razmerja pri tožencu izvedel najkasneje 3. 10. 2016, ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel, da je odjavljen iz zavarovanja, ker mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri toženi stranki. Ker po določbi 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od vročitve oziroma od takrat, ko je izvedel za kršitev, je tožba, ki jo je vložil tožnik 7. 11. 2016 prepozna.
tek zakonskih zamudnih obresti - delno plačilo - posojilna pogodba
Tožnik je zahteval vrnitev posojenega zneska 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2015 do plačila. Glede na to, da je toženka 27. 5. 2016 plačala 500,00 EUR, dolguje zakonske zamudne obresti od zapadlosti (5. 9. 2015) do plačila (27. 5. 2016) od tega zneska in ne od zneska 22.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - opredelitev do dokazov - ustni dogovor - kršitev dogovora med pravdnima strankama - poslovna odškodninska odgovornost
Ker tožeča stranka zatrjuje sklenitev ustnega dogovora, ki ga izkazuje z izpovedbami, bi se moralo sodišče ob tem, ko si izpovedbe pravdnih strank nasprotujejo, do izpovedb opredeliti in jih dokazno oceniti, česar ni storilo. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP:
delovni invalid III. kategorije invalidnosti - denarno nadomestilo - delo s krajšim delovnim časom
Ker je bil šele z dnem pravnomočnosti sodbe opr. št. XI Ps 265/2014 z dne 20. 1. 2016 vzpostavljen temelj, po katerem je tožnik v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko pričel z delom v svoji dejavnosti s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je podan temelj za izplačevanje delnega nadomestila šele od pravnomočnosti že citirane sodbe dalje, to je od 9. 3. 2016 dalje.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280, 280/2, 280/2-1, 280/3, 374, 374/1, 374/1-2, 408, 408/2, 409, 410, 410/1. ZIZ člen 76.
izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - odpust obveznosti v osebnem stečaju - učinkovanje odpusta obveznosti - premoženje, ki ni vključeno v stečajno maso - unovčenje stečajne mase - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - pristojnost stečajnega sodišča - pristojnost izvršilnega sodišča - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek
Določba, ki določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, se uporablja v stečajnem in ne v izvršilnem postopku. Izvršilno sodišče ni pristojno za postopanje po tej določbi niti ni pristojno ugotavljati, katero premoženje spada v stečajno maso. Prav tako v izvršilnem postopku ni mogoče uporabiti določbe o prenosu neunovčljivega premoženja ločitvenemu upniku, saj se tudi ta določba nanaša zgolj na postopanje stečajnega sodišča, pa še to le v primeru premoženja, ki sestavlja stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001888
ZPP člen 7, 212. OZ člen 191. ZFPPIPP člen 271.
trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - neupravičena pridobitev - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost - plačilo nedolga - pravna oseba - organi pravne osebe - zakoniti zastopnik
Osnovni pogoj za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je njegova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje. Če stečajni dolžnik takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, ni insolventen, je vsaka razprava o obstoju objektivnega in subjektivnega pogoja izpodbojnosti odveč. Breme zatrjevanja in dokazovanja insolventnosti stečajnega dolžnika je na njem. Sodišče ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik poda v tožbi, temveč le na zatrjevana dejstva. Sodišče samo po uradni dolžnosti poišče materialnopravno normo, ki ustreza zatrjevanim in ugotovljenim dejstvom. Pri tem lahko sodišče upošteva tudi tiste navedbe stranke, ki jih ni bila dolžna navesti in so ji v škodo. Delovanje fizične osebe v funkciji organa gospodarske družbe pomeni delovanje gospodarske družbe kot pravne osebe, saj pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe.
Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel spornega dne pri padcu na marmornih tleh v prostorih svojega delodajalca. Marmorna tla niso nevarna stvar in hoja po njih ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Marmorna tla v konkretnem primeru sama po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, saj bi bilo s sprejemom ustreznih ukrepov nevarnost zdrsov in padcev možno preprečiti.
Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje odškodninsko odgovornost tožene stranke zmotno presojalo le v zvezi s padcem na mokrih tleh. Zmotno je štelo, da tožnik ni podal trditev o tem, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi padca na suhih tleh. Zato v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. V posledici navedene kršitve je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odgovornosti tožene stranke za padec tožnika na suhih tleh.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 21/1. OZ člen 35, 35/2, 375, 381. ZOR člen 279, 279/2. ZIP člen 16, 16/2.
neposredno izvršljiv notarski zapis - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Če je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu določba, da mora dolžnik plačati tudi obresti od obresti za čas od vložitve predloga za izvršbo dalje, to predstavlja veljaven izvršilni naslov.