SPZ člen 88, 89, 89/1. ZNP-1 člen 177, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za določitev nujne poti - odločanje v okviru predloga za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - dejanska raba nepremičnin - oblika redne rabe zemljišča - kmetijsko zemljišče - povezava z javno cesto - dostop do parcele - dostop z vozili - parkiranje na zasebnem zemljišču - prekomerna obremenitev nepremičnin - izvedensko mnenje - dopustnost posega v lastninsko pravico - dopustnost posega v ustavno pravico - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - ravnotežje kolidirajočih pravic - načelo sorazmernosti - primernost in sorazmernost ukrepa - kriterij nujnosti - potrebnost nujne poti - nesorazmeren poseg v zakonsko pravico - pravno in dejansko stanje v času odločanja - stvarna služnost - oprava naroka v nepravdnem postopku - narok na kraju samem - kritje stroškov med nepravdnim postopkom - stroški predlagatelja
Iz določb 88. in 89. člena SPZ izhaja, da zakon od sodišča dejansko terja tehtanje položajev lastnika gospodujočega in lastnika služečega zemljišča. Z metodo ravnotežja, ki se nanaša na načelo sorazmernosti, mora doseči skladnost in ravnovesje položajev lastnikov obeh zemljišč. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora biti poseg v ustavno pravico ali svoboščino (v tem primeru lastninsko pravico nasprotnega udeleženca) utemeljen zaradi uresničevanja neke druge ustavne vrednote (v tem primeru lastninske pravice predlagateljice), da mora biti poseg za dosego tega cilja sploh primeren in nujno potreben, in nazadnje, da s posegom pridobljena korist ustreza teži posega (sorazmernost v ožjem smislu).
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - vpis zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - vročanje pisanj
Pritožbeno sodišče je ne glede na le pavšalne navedbe pritožnika preverilo, ali je pri tožnikovi nepremičnini vpisana (ali predlagana) zaznamba po 69. členu Zakona o nepravdnem postopku. Te ni, zato je sodišče prve stopnje pravilno vročalo sklep o vpisu in izpodbijani sklep nasprotnemu udeležencu na njegov naslov.
OZ člen 356. ZPIZ-2 člen 159, 159/2. ZDavP-2 člen 126, 126a, 126a/1, 156.
zastaranje judikatne terjatve - družinska pokojnina - vračilo preveč izplačane pokojnine - pretrganje zastaranja - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini - zastaranje izterjave davčne obveznosti
Čeprav se določba 356. člena OZ o zastaranju judikatnih terjatev uporablja tudi za terjatve, ki so bile ugotovljene z odločbo drugega pristojnega organa, je treba pri presoji zastaranja obravnavane terjatve iz naslova vračila preveč izplačane družinske pokojnine upoštevati specialno ureditev Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki postopek za izterjavo obveznosti ureja tudi za terjatve, ki izvirajo iz odločb ZPIZ. ZDavP-2 v zvezi s tem vsebuje specialno ureditev vprašanja zastaranja pravice do izterjave navedenih terjatev, ki izključuje splošno ureditev po OZ. Takšno stališče je v sklepu X Ips 33/2019 z dne 20. 5. 2020 sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - trčenje kolesarja in motorista - protipravno ravnanje - identično dejansko stanje - škodni dogodek - izvedensko mnenje - izvedenec - nepravilna vožnja - soprispevek - uporaba zaščitne čelade - obseg in višina škode - I. kategorija invalidnosti - dokazi in dokazovanje
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku po izvedenem dokaznem postopku ob pravilni uporabi materialnega prava ugotovilo, da tožnikova soodgovornost za nastalo škodo ni podana. Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oz. škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora namreč imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer je pri odraslih oškodovancih merilo skrbnosti povprečen razumen odrasel človek.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prenehanje skrbništva - ponoven predlog - spremenjene okoliščine - zavrnitev predloga - gola pritožba - presoja dejstev v skladu s pravili materialnega prava
Predlagatelj je v letu 2024 s svojim ravnanjem, ko mesečnih računov ni dostavil v plačilo skrbniku, povzročil, da so bili zoper njega sproženi štirje izvršilni postopki, prejel je tudi opomin pred izvršbo za najem groba. Še vedno uporablja tudi vozilo, čeprav je odjavljeno iz prometa. Vse navedeno je terjalo dodatno ukrepanje skrbnika v smeri neposrednega prejemanja računov in bančnih izpiskov, da se s tem zagotavlja pravočasno plačilo zapadlih obveznosti in s tem nepotrebne stroške in tek zamudnih obresti. Iz pojasnil skrbnika in samega predloga, v katerem predlagatelj prenehanje skrbništva utemeljuje s potrebo po razpolaganju z več denarnimi sredstvi, tudi izhaja, da predlagatelj ne razume, da so njegovi denarni prilivi relativno nizki in da so njegove zahteve brez realne podlage. To kaže, da se v pogledu potrebe po skrbi za premoženjske in druge koristi predlagatelja, ni nič spremenilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085691
KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70a/3, 191, 191/1. ZKP člen 83, 83/2, 236, 391, 492, 492/2, 507, 507/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - neprištevnost storilca - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - pravna dobrota - izvedba dokazov - družinska skupnost - kazenska ovadba
Drži sicer pojasnilo zagovornika, da se je kasneje, v okviru preiskave, dne 23. 9. 2024 privilegirana priča B. B. pričanju zoper storilca odrekla (l. št. 85), vendar je pri tem njegovo pričakovanje, da je uveljavljanje pravne dobrote po 236. členu ZKP razlog za avtomatično izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 19. 8. 2024, zmotno. Skozi pritožbeno izvajanje namreč ne upošteva, da podaja kazenske ovadbe ne sodi med formalna dokazna dejanja in da gre v danem primeru zgolj za predprocesno dejanje, ki ni enozvočno obvestilu osebe, ki se je v skladu z zakonom odrekla pričanju, pa tudi ne enakovredno zaslišanju priče v kasnejšem (pred)sodnem postopku.
Posledično obnašanju storilca, tj. verbalnim vpadom, ki so onemogočala izvedbo naroka dne 15. 1. 2025, razvidnim iz zapisnika, je predsednik senata nekje na polovici izpovedi priče Č. Č., razumno prepoznal trenutno nemožnost aktivnega sodelovanja storilca na naroku in ga z videokonferenčnega spremljanja iz tehtnih razlogov (začasno) izklopil.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - domneva o lastniku nepremičnine - ugotovitev obstoja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je utemeljilo oba vidika, in sicer dejanskega, ki je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, ter pravnega, ki odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085744
ZIZ člen 272, 273. URS člen 74. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - omejitev svobode gospodarske pobude
Sodna praksa je po izdaji sklepa II Ips 10/2025 v tovrstnih zadevah zavarovanja usklajena. Ob povedanem se pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje prvi toženki moralo prepovedati razpolaganje s terjatvami po kreditni pogodbi in sporazumu o zavarovanju, njihovo izterjevanje, ter izreči denarno kazen, izkažejo za neutemeljene.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - čas zdravljenja - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - preuranjena odločitev - materialno pravo
Glede sprejema na varovani oddelek SVZ velja, da je eden od kumulativnih zakonskih pogojev ta, da mora biti akutno bolnišnično zdravljenje določene osebe že zaključeno oziroma nepotrebno (prva alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Jasno je, da ta predpostavka v predmetni zadevi ni izpolnjena. Odločitev sodišča prve stopnje, da so podani vsi pogoji za sprejem osebe na varovani oddelek SVZ, materialno pravno zmotna in s časovnega vidika preuranjena.
Pomanjkljiv oziroma nejasen je izrek sodbe v delu, ko je sodišče prve stopnje obdolženki naložilo posebni pogoj. Ni določeno, kdaj začne teči enoletni rok za vrnitev premoženjske koristi v višini 1.218,18 EUR. Trenutka, od katerega teče čas za izpolnitev obveznosti, sodišče prve stopnje ni navedlo niti v izreku niti v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Tak izrek in razlogi sodbe so zato nejasni, saj je določitev trenutka, od katerega teče časovni rok, v katerem je obdolženka dolžna izpolniti s pogojno obsodbo naloženo ji obveznost, nujni sestavni del izreka, o tem pa mora imeti sodba tudi ustrezne razloge.
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZPIZ-1 člen 103. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1.4, 196. URS člen 2, 14, 49, 52. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - obveznost prilagoditve delovnega mesta - nesorazmernost - obveznost delodajalca - invalid III. kategorije invalidnosti - delo s skrajšanim delovnim časom
Toženka jedokazala, da je pri drugih delodajalcih preverila, ali lahko ponudijo tožnici ustrezno delo (prvi odstavek 40. člena ZZRZI). Noben predpis delodajalcu (in sodišču v sodnem postopku) ne nalaga obveznosti, da bi moral z izvedencem medicine dela pri drugi družbi preveriti, ali je dejansko imela ali ne na razpolago ustrezno delovno mesto za delavca, kateremu je delodajalec nameraval odpovedati pogodbo o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tudi za družbe, ki so med seboj povezane, takšna obveznost ni predpisana.
Določbo 196. člena ZDR-1, na podlagi katere mora delodajalec delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega preostali delovni zmožnosti, je treba razlagati v luči Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. 11. 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Ta v 5. členu z namenom zagotovitve skladnosti z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, zahteva zagotovitev razumnih prilagoditev; delodajalce obvezuje k sprejemu ustreznih ukrepov glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Glede na uvodno izjavo št. 17 se ne zahteva, da se obdrži v službi ali usposablja posameznika, ki ni usposobljen, zmožen in na razpolago za izpolnjevanje bistvenih funkcij zadevnega delovnega mesta ali za ustrezno usposabljanje.
odmera sodne takse - pobotni ugovor - višina taksne obveznosti - pobotna terjatev - vrednost spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - kondikcijski zahtevek - kredit v CHF
V plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je bila sodna taksa pravilno odmerjena od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve.
Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom, nima odločilne teže. Vrednost terjatve, za katero toženka meni, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa.
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/2, 517c, 517c/5. ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 139, 139/3, 140, 141, 145, 145/4.
združitev kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - priznanje tuje sodne odločbe - izvršitev tuje sodne odločbe - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Tretji odstavek 139. člena ZSKZDČEU-I predpisuje za primer, če se prevzame izvršitev tuje sodbe, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo, razen v primerih, ki so določeni v 140. in 141. členu istega zakona.
Upravičena je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da postopek neprave obnove kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP pomeni poseg v trajanje kazni, izrečene s pravnomočno sodbo tujega sodišča; po določbi drugega odstavka člena 407 ZKP namreč v tem primeru sodišče z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen, kar bi bilo v izrecnem nasprotju z določbo tretjega odstavka člena 139 ZSKZDČEU-1, ki tako ravnanje sodišča izključuje.
ZKP se v postopku priznavanja in izvršitve tuje sodne odločbe uporablja le subsidiarno glede na določbo tretjega odstavka člena 2 ZSKZDČEU-1, vendar pa je tudi iz določbe petega odstavka 517.c člena ZKP razvidno, da se domači predpisi v zvezi s kaznimi, ki jih izrekajo tuja sodišča, uporabljajo le za izvrševanje, pogojni odpust ter pravico do pomilostitve oziroma amnestije, pa tudi ZSKZDČEU-1 kot primarni predpis v določbi četrtega odstavka člena 145 določa, da je za odločitev o obnovi postopka v zvezi s kazensko sankcijo, ki je bila izrečena s sodbo tujega sodišča, pristojna samo država, ki je originalno odločbo izdala.
vrnitev v prejšnje stanje - očitno neutemeljen predlog - pogoji za odločitev brez naroka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec predlagal vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, v drugem odstavku 120. člena ZPP pa je imelo podlago za to, da je tak predlog brez razpisa naroka zavrnilo.
Pri tožnikovem primarnem in podrednem zahtevku, s katerima na isti dejstveni podlagi uveljavlja enako izpolnitev, razlikujeta pa se glede višine glavnice ter glede višine zamudnih obresti in njihovega teka, gre za navidezno kumulacijo zahtevkov. Ker tožnik v konkretnem primeru ni uveljavljal drugega zahtevka (poleg obstoječega), ki bi v primeru zavrnitve primarnega od sodišča terjalo odločanje tudi o podrednem zahtevku v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP, ne gre za spremembo tožbe in sodišču prve stopnje ni bilo treba odločiti o njeni (ne)dopustitvi.
Tako iz vsebine vloge kot njenega poimenovanja izhaja, da gre za umik tožbe v še preostalem nepripoznanem delu, pri tem pa ni relevantno ločevanje med primarnim in podrednim zahtevkom, saj gre za enoten zahtevek, zato je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP postopek v še preostalem delu utemeljeno ustavilo.
zamudna sodba - pravilno vročanje - oseba, pooblaščena za sprejem
Za vročanje tožencu velja 133. člen ZPP, na podlagi katerega se pisanje lahko izroči tudi osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. S to določbo skladna je bila vročitev tožbe B. B., ki je prav tako delal v pekarni in s katerim se je toženec izrecno dogovoril, da mu bo predajal prevzeto sodno pošto. Morebitni zapleti s sodno pošiljko po pravilno opravljeni vročitvi, ki se zgodijo v sferi naslovnika (sem spada tudi primer, če pošiljke B. B. ni izročil tožencu), nimajo vpliva na presojo pravilnosti vročitve.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - nespoštovanje navodil zdravnika - daljše potovanje - potovanje v tujini - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - zdravstveno stanje delavca
Neutemeljena je pritožbena navedba, da toženka v z izpodbijano sodbo presojani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni očitala (tudi) nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije v času tožničinega bolniškega staleža oziroma da te kršitve, kot razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po osmi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ni v zadostni meri konkretizirala. Toženka je namreč v odpovedi večkrat navedla, da tožnica s tem, ko je med bolniškim staležem odpotovala v Avstralijo, ni ravnala skladno z odločbo ZZZS, skladno s katero je bila dolžna izvajati predpisane aktivnosti, ki pripomorejo k hitrejši povrnitvi njenega zdravja in delovne zmožnosti, oziroma da je bilo njeno ravnanje v izrecnem nasprotju s to odločbo.
Ker tožničina pot v Avstralijo med bolniškim staležem ni bila opravljena v okviru izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev in ker je šlo za aktivnost, ki bi lahko negativno vplivala na potek njenega zdravljenja (sploh glede na diagnozo), je tožnica ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika iz odločbe ZZZS. Tako dolgo potovanje med bolniškim staležem (ki ni bilo opravljeno zaradi morebitnega zdravljenja v Avstraliji, ki ga ne bi bilo mogoče opraviti v Sloveniji ali bližje) je tudi v nasprotju s samim namenom bolniškega staleža, ki je v tem, da delavec (praviloma) na domu čimprej okreva in se izogiba vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljšanje zdravljenja in s tem bolniškega staleža.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - višina denarnega povračila - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - odhod izven kraja bivanja
Ugotovitev toženke, da je tožnica s tem, ko se je v času bolniškega staleža udeležila otvoritve razstave na Občini B., kršila bolniški stalež in opravljala pridobitno dejavnost, neutemeljena. Tožnica ni kršila navodil svoje lečeče zdravnice in se tudi ni ukvarjala s pridobitno dejavnostjo. Lečeča zdravnica je tožnici svetovala hlajenje obolelega zapestja in mirovanje ter razbremenitev zapestja. Izrecno ji ni prepovedala zapuščanja stanovanja. Ker je bila tožnica že pred tem v bolniškem staležu iz istega razloga, je bila na podlagi izkušenj iz svojih prejšnjih bolniških staležev utemeljeno prepričana, da ji je v tem času dovoljeno gibanje v bližini doma.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/2. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ravnanje delavca - pravni standard - dokazno breme - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Dejanski stan odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni izpolnjen že zgolj z obstojem kršitve pogodbenih obveznosti, saj ta predstavlja le enega od elementov; kršitev mora biti hkrati tudi hujše narave ter storjena bodisi naklepno bodisi iz hude malomarnosti. Ravnanja tožnika oziroma njegove neprimerne komunikacije navedenega dne ni mogoče opredeliti kot hujše kršitve, storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti. Tožnikovo ravnanje navedenega dne je bilo resda neprimerno, vendar je potrebno pri tem upoštevati, da je šlo za njegov čustven odziv zaradi menjave tovornega vozila, na katerega je bil navajen.
odgovornost pravne osebe za prekršek - tovor - tovor na vozilu - razbremenitev odgovornosti - dolžno nadzorstvo
Uredba EU št. 561/2006 ne ureja pravil za privezovanje tovora. Ta so določena v Zakonu o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ki pri 74. členu ne določa nobenih izjem. Tovor mora biti na in v vozilu naložen in pritrjen tako, da (med ostalim) ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence cestnega prometa in se ne razsipa ali pada z vozila. V postopku se je izkazalo, da je bil tovor na vozilu, last storilke, neustrezno pritrjen, pri čemer se je prevoz izvajal pri izvajanju dejavnosti storilke. Ne glede na to, da naj bi šlo za intervencijo, so torej izpolnjeni zakonski znaki prekrška po devetem odstavku 74. člena ZPrCP.