Tožnik je bil v ocenjevalnem obdobju ocenjen z oceno prav dobro. Za odlično oceno bi moral doseči nadpovprečne rezultate, kar pomeni, da bi moral opraviti delo visoko nad pričakovanji ter se odlikovati po izjemni samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti. Vendar tožnik teh postavk v konkretnem primeru ni izkazal. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev letne ocene ni utemeljen.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 19. ZPIZ-1 člen 6.
invalidska pokojnina - ponovna odmera - bivši vojaški zavarovanec - pasivna legitimacija - država - ZPIZ
Republika Slovenija ni organ, ki bi odločal o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Skladno s 1. odstavkom 10. člena ZPIZ-1 je nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja ZPIZ Slovenije, ki ima status javnega zavoda. Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po ZUP, če s tem zakonom ni drugače določeno. Sodno varstvo pravic pa je zagotovljeno po zakonu. Naloga države je, da zagotavlja delovanje in razvoj obveznega zavarovanja (6. člen ZPIZ-1). Tudi v primeru, ko gre za uveljavljanje pravic po določbah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ), o pravicah iz tega zakona skladno z 19. členom ZPIZVZ odloča ZPIZ. To pa pomeni, da je v primeru, ko gre za spor iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, lahko tožena stranka le ZPIZ Slovenije, ne pa Republika Slovenija.
Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožnik je zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pritožbo. Tožnik v roku 30 dni ni prejel odgovora, komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pa je sprejela sklep, da se zadrži izvršitev sklepa do odločitve o pritožbi. Tožnik je nato vložil tožbo pri pristojnem sodišču. V konkretni zadevi ne gre za reševanje predhodnega vprašanja v smislu določil 1. točke 206. člena ZPP v povezavi z določili 13. člena ZPP. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pa mora sodišče samo presoditi ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala določbe ZDR in ZJU o postopku pred odpovedjo in o obstoju odpovednega razloga. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka v predmetnem sporu, ker sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni dokončen, je zato materialnopravno zmotna.
K tožnikovi pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo odvetnice za zastopanje tožnika v pritožbenem postopku, zato je bilo potrebno tožnikovo pritožbo zavreči (ZPP čl. 98/5).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 116, 116/2. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - invalid - invalidnost III. kategorije
Postopek v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici (invalidki III. kategorije), ni bil izveden v skladu s predpisi, ki za invalide določajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Tožena stranka namreč ni spoštovala določb 116. člena ZDR, zlasti pa ne določbe 40. člena ZZRZI, po katerih je invalidu mogoče podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe druge ustrezne zaposlitve le. če je delodajalec o tem pridobil mnenje komisije za ugotavljanje razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZST-1 člen 10. ZPP člen 81, 81/4, 318, 318/1, 319, 319/2.
predlog za taksno oprostitev – pravnomočna odločitev – ponoven predlog – brezposelnost – predlog za izdajo zamudne sodbe – procesna sposobnost
Ker je o tožničini zahtevi za oprostitev plačila sodne takse v tem postopku že bilo pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ravnalo, ko je njen ponovni predlog, ki ni oprt na novih dejstvih in dokazih, ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.
Izdaja sklepa, s katerim se zavrne predlog tožeče stranke za izdajo zamudne sodbe, ni potrebna.
Brezposelnost sama po sebi ni razlog za taksno oprostitev.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 51, 51/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 47, 47/2.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo - uskladitveni dodatek
ZDR nima določil o višini dodatka za delovno dobo, sta pa KPDZD in SKPgd določali dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. SKPgd je sicer res prenehala veljati v letu 2006, vendar je bila navedena kot podlaga za pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni po tem datumu. Kot podlaga je v pogodbah o zaposlitvi navedena tudi Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci, ki je veljala vse do 18. 7. 2008, ko jo je nadomestila Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki prav tako določa dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Tožena stranka je zato dolžna tožnici izplačati razliko med izplačanim dodatkom za delovno dobo ob upoštevanju delovne dobe pri toženi stranki in dodatkom ob upoštevanju skupne delovne dobe.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo - zakonske zamudne obresti - delo v tujini - zamuda s plačilom - razlog na strani delavca
Tožnik je pred zaposlitvijo pri toženi stranki določeno obdobje delal v tujini. Tožena stranka tožniku za čas, ko je delal v tujini, neutemeljeno ni izplačala dodatka za delovno dobo, ker ni predložil potrdila ZPIZ, saj se delovna doba, pridobljena v tujini, za potrebe izplačila dodatka za delovno dobo ne dokazuje le s potrdilom ZPIZ. Ne gre za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer je za ugotavljanje delovne dobe pristojen le ZPIZ. Dodatek za delovno dobo je pravica delavca v delovnem razmerju, izplačuje pa mu ga delodajalec, zato tožnik lahko pridobljeno delovno dobo dokazuje tudi z drugimi dokazi.
Res je, da plača, vključno z dodatkom za delovno dobo, zapade v plačilo mesečno in da je delodajalec delavcu dolžan izplačati plačo do konca plačilnega dne (134. in 135. člen ZDR), vendar pa je treba v obravnavanem primeru upoštevati, da je prišlo do zamude deloma iz razloga na strani delavca, torej samega tožnika. Tožnik je namreč šele kasneje pridobil potrdilo švicarskega nosilca zavarovanja o delovni dobi pri posameznih tujih delodajalcih. To potrdilo, ki ga je tožena stranka, prejela, pa je predstavljalo zadostno podlago za izplačilo dodatka na delovno dobo, zato je tožena stranka v zamudi s plačilom dodatka za delovno dobo šele od tedaj dalje.
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 93, 94. KZ-1 člen 257, 263.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik je za svojega znanca – taksista pri direktorju komercialnega sektorja letališča posredoval kot javni uslužbenec oz. uradna oseba („oseba z avtoriteto“) in mu izročil izjavo, da lahko znanec nemoteno opravlja taksi prevoze na letališču, z namenom, da mu pomaga pri opravljanju dejavnosti – prevozu strank z letališča, ker je taksist imel probleme v zvezi z opravljanjem taxi službe na letališču. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, to je 35. člen ZDR, 93. in 94. člen ZJU ter 8. in 21. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev vsaj iz hude malomarnosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Tožnik je bil v spornem obdobju zmožen za delo. Opravljenih je bilo več preiskav, vendar pa zdravstvene težave niso bile izražene v taki meri, da bi bil potreben bolniški stalež. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo, ni utemeljen.
pravna podlaga za plačilo sodne takse – začetek nepravdnega postopka – prehodne določbe ZST-1 – pravila za postopke, ki že potekajo – postopek izterjave – višina takse
Obravnavani nepravdni postopek se je pričel z vložitvijo predloga za razdružitev solastnine 18.12.2003, ko je veljal ZST. Iz navedenega razloga se za plačilo sodne takse in za njeno izterjavo uporablja ta zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076728
ZPP člen 154, 154/1, 457, 457/3. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/3, 60/4, 61, 61/1. OZ člen 378.
spor majhne vrednosti – obrazloženost odločbe – v stečaju prerekana terjatev – zamudne obresti – stroški pravdnega postopka
Standard obrazloženosti je v primeru sporov majhne vrednosti bistveno nižji, kot pa je v primeru drugih sporov.
Tožeča stranka je že v prijavi terjatve zadostila predpisani vsebini prijave terjatve skupaj s predložitvijo listinskih dokazov, zato v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP in tožečo stranko bremeniti s stroški pravdnega postopka.
Oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je izjema od splošnega pravila, da je treba sodne takse plačati ob vložitvi vloge. Je hkrati tudi pravna dobrota, ki se lahko dodeli le do nje upravičeni osebi. Takšna oseba nosi polno trditveno in dokazno breme, da je do nje upravičena. Tožena stranka bi morala razkriti svoje tekoče denarne prihodke in izdatke, in višino svojih denarnih obveznosti. Vsega tega ni storila.
Tožnik tožbe kljub pozivu ni popravil tako, da bi bila primerna za obravnavo. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavanje je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitev tožbe ne vsebujeta, zato je potrebno tožbo v skladu z določbami 105. in 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP zavreči.
Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena, skupaj s pozivom, v katerem je bila opozorjena, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen in da mora iz obrazložitve izhajati, ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Sodišče je prejelo neobrazložen odgovor na tožbo Tožena stranka je celo sama navedla, da ne nasprotuje tožbenemu zahtevku, da se zaveda svojih obveznosti, da pa izvaja sanacijski program in bodo s kupnino nepremičnine poravnali vse obveznosti do upnikov. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo je treba tožničine trditve, podane v tožbi, šteti za resnične, pri čemer tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica in niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi.
Tožnica je v tožbi navedla, da je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar ji odpravnina pripada na podlagi določil 109. člena ZDR, tožnica pa je tudi predložila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, iz katere izrecno izhaja, da je upravičena do odpravnine, ki mora biti izplačana do konca odpovednega roka. Zato je tožničin zahtevek na plačilo odpravnine utemeljen.
zavrženje tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - napačna navedba tožene stranke - poprava tožbe
Tožeča stranka, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo, ker mu delodajalec ni izplačal nobene plače, niti ničesar drugega in je skladno z določbo 112. člena ZDR podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi napačno navedbo tožene stranke lahko popravila vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo (37. člen ZDSS-1). Zato tožbe zaradi navedene pomanjkljivosti ni mogoče zavreči.
Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev in njegovega popravka izhaja, da pritožnik v obravnavanem postopku prisilne poravnave nad dolžnikom ni prijavil nobene terjatve. Upnik, ki ne prijavi terjatve v postopku zaradi insolventnosti, pa v tem postopku ni upravičen opravljati procesnih dejanj.
določitev plače - plačilo za delo - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Odločba delodajalca (v delniški družbi) o določitvi plače je bila sestavni del tožnikove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kontrolorja, zaradi česar je tožena stranka nedopustno posegla v pogodbo o zaposlitvi s tem, da je izdala novo odločbo o določitvi plače, s katero je tožniku določila nižji plačilni razred. Pogodbo o zaposlitvi je možno spreminjati le v soglasju obeh strank, ne pa enostransko, kot je storila tožena stranka. Tretji odstavek 47. člena ZDR določa, da se pogodba spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Nova odločba tožene stranke je tako nezakonita, zato je tožena stranka dolžna za tožnika obračunati razliko med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi tožniku šla glede na prvotno odločbo o določitvi plače oziroma pogodbo o zaposlitvi.
prijava terjatve v stečajni postopek - priznana terjatev- pravni interes - zavrženje tožbe - stroški postopka - pripoznava
Glede na pravočasno prijavo upnikove terjatve v stečajnem postopku, kot izhaja iz končnega seznama preizkusnih terjatev in sklepa o preizkusu terjatev, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje pravde v tej terjatvi.
Priznanje terjatve s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, saj se tako v pravdnem postopku kot stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve.
ZIZ člen 15, 53, 55, 56, 56/1. ZPP člen 7, 156, 285. ZOdvT tarifna številka 3467.
ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku – prekluzija - smiselna uporaba ZPP - stroški postopka - krivdno povzročeni stroški
Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku zelo omejeno. V izvršilnem postopku namreč na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena in določbe 56. člena ZIZ velja na eni strani breme vložitve obrazloženega ugovora, na drugi strani pa breme prekluzije. Prvo pomeni, da mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik pa je v ugovoru dolžan navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve.
Če bi dolžnik v tem postopku po izteku ugovornega roka zatrjeval nova konkretna plačila, to iz stališča 56. člena ZIZ pomeni kršitev pravila prekluzije v izvršilnem postopku. Ker ZIZ v tem delu ugovornega postopka določa sistem prekluzij, je materialno procesno vodstvo iz 285. člena ZPP potrebno razumeti le v okviru dovoljenih mej prekluzij.
Zakonodajalec je ob sprejetju ZOdvT resnično zasledoval sistem nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike in stranke spodbujal k čim hitrejši rešitvi zadeve, vendar pa ZOdvT ne izključuje določb ostalih zakonov, ki za posamezen postopek urejajo pravila plačila stroškov postopka. Kolikor pride do krivdnega dejanja stranke ali pa preložitve oziroma ponovnega naroka iz razloga, ki se je primerila stranki, in s tem pride do podaljšanja teka sodnega postopka, tako nastali stroški vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku.