ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 274.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - stečaj - prijava terjatev - denarna terjatev - nedenarna terjatev
Tožnik v stečajnem postopku v roku ni prijavil denarnih terjatev, ki jih je toženka poravnala po pravnomočni sodbi, ki je bila kasneje v revizijskem postopku razveljavljena. Tožnik je od dneva, ko je bil njegovemu pooblaščencu vročen revizijski sklep, vedel, da njegove denarne terjatve ne veljajo več kot pravnomočno ugotovljene, ampak so sporne (plačilo denarnih prejemkov iz delovnega razmerja in nadomestila plač, ki jih je tožnik prejel v določenem obdobju), zato bi jih v stečajnem postopku, ki je bil uveden zoper toženo stranko, moral prijaviti. Ker tega ni storil, se šteje, da je njegova terjatev nasproti toženi stranki v tem delu prenehala (5. odstavek 296. člena ZFPPIPP). Tožnik tako nima pravnega interesa za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova bruto plač in zakonskih zamudnih obresti od neto plač za vtoževano obdobje, zato je potrebno tožbo v tem delu zavreči.
Obveščanje delodajalca o razlogih za neprihod na delo je dolžnost delavca. Če delavec ob opustitvi te dolžnosti na naslovih, ki jih sporoči delodajalcu, niti ni dosegljiv, kar je pokazal konkretni dokazni postopek, njegova odsotnost pa presega 5 zaporednih delovnih dni, je podan utemeljen odpovedni razlog po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, saj se tožnik ni javil na delo pri toženi stranki, prav tako pa tudi ni sporočil razloga za neprihod na delo oziroma za toženo stranko kljub pozivom ni bil dosegljiv več kot 5 dni. Podan je tudi drugi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni mogoče. Samovoljno prenehanje prihajanja na delo pomeni za delodajalca hudo kršitev pravic iz delovnega razmerja. Direktor je tudi izpovedal, da zaradi tožnikove neodzivnosti ni bilo več mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
ZIZ člen 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5, 6, 6/3.
izvršba na premičnine - odlog izvršbe na premičnine - odlog izvršbe na predlog upnika - preklic rubeža - naloge izvršitelja - stroški izvršitelja v zvezi z odlogom izvršbe - sprememba zakona
Določba 72. člena ZIZ je s sedanjo vsebino v veljavo stopila šele 25. 11. 2006, v času predloga za odlog pa zakon izvršitelju ni nalagal nobenih ravnanj v zvezi s predlogom upnika za odlog premičninske izvršbe. Če izvršitelj na podlagi obvestila o predlogu zgolj prekliče razpisani rubež, mu plačila za delo v zvezi z odlogom ni mogoče priznati.
ZPol člen 81, 81/2, 81/5, 81/6, 82. KPJS člen 11, 11/2, 11/3, 38, 46.
dodatek iz naslova pripravljenosti na domu - pripravljenost za delo doma - plačilo za delo - dodatek k plači - stalna pripravljenost
Pripravljenost za delo doma se odredi le ob posebnih pogojih in le po zato pristojnih osebah (5. in 6. odstavka 81. člena ZPol). Delavec je upravičen do dodatka za čas pripravljenosti za delo doma, če mu delodajalec takšno posebno obliko dela odredi, pri čemer pa sama oblika te odredbe (pisnost, ustnost) ni bistvena za priznanje te pravice. Ker v tem sporu ni bilo ugotovljeno, da bi bil tožnik v pripravljenosti za delo doma niti po ustni odredbi nadrejenih delavcev, je tožnik v tem sporu neutemeljeno zahteval obračun ter izplačilo tega dodatka za vtoževano obdobje.
ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - fikcija vročitve - vročitev dokončnega upravnega akta
ZDSS-1 v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožbo vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Ker sta bili obe tožbi vloženi po izteku 30-dnevnega zakonsko določenega roka prepozno, je potrebno tožbi zavreči (274. čl. ZPP). Dejstvo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, pa na samo odločitev nima nobenega vpliva.
zavrženje tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - napačna navedba tožene stranke - poprava tožbe
Tožeča stranka, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo, ker mu delodajalec ni izplačal nobene plače, niti ničesar drugega in je skladno z določbo 112. člena ZDR podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi napačno navedbo tožene stranke lahko popravila vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo (37. člen ZDSS-1). Zato tožbe zaradi navedene pomanjkljivosti ni mogoče zavreči.
ZSVarPre člen 6, 24, 24/1, 27, 27/1, 66. ZUPJS člen 17, 17/1, 29, 30, 51. ZDIU12 člen 4, 4/5.
denarna socialna pomoč - javna listina - nepremičnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izključitveni razlog - interventni ukrepi
Denarna socialna pomoč se po 1. odstavku 27. člena ZSVarPre ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki velja od 1. 1. 2012, pa je v 5. odstavku 4. člena določil, da se ne glede na 1. odstavek 27. člena ZSVarPre v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. To pomeni, da vlagatelj, tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, do le-te ni upravičen, če ima (vlagatelj oziroma njegovi družinski člani) prihranke oziroma premoženje, ki presegajo navadeno vrednost. V tem primeru je namreč podan izključitveni razlog, zaradi katerega se denarna socialna pomoč ne dodeli.
V konkretni zadevi je glede upravičenosti tožnice oziroma njene družine do denarne socialne pomoči, plačila prispevka za obvezno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev potrebno odgovoriti
na vprašanje, ali je tožničin sin, ki je mladoleten in se šola, in se zato poleg tožnice šteje med osebe, katerih premoženje se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, oziroma v družino vlagatelja, lastnik premoženja, ki ni izključeno iz upoštevanja premoženja po ZSVarPre, ki dosega oziroma presega znesek 13.780,00 EUR.
Ko bo v navedeni smeri ugotovljeno dejansko stanje, bo sodišče prve stopnje lahko presodilo, ali je v obravnavanem primeru podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre, zaradi katerega tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078275
ZVK člen 13.
zahtevek na prepoved oglaševanja - nelojalna konkurenca – nastop na trgu - prospekt
Zmotno je stališče, da je za obstoj konkurenčnega razmerja pomembna stopnja prepoznavnosti izdelka tožeče stranke na trgu. Z nastopom na trgu je treba razumeti vsako aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja.
Prospekt ne predstavlja dokaza, da je tožena stranka v njem navedene fotografije in slike uporabljala za trženje svojih izdelkov oziroma izdelkov, ki jih je sama izdelala in ne izdelkov tožeče stranke, ki jih je prodajala preden je začela proizvajati svoje izdelke.
Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev in njegovega popravka izhaja, da pritožnik v obravnavanem postopku prisilne poravnave nad dolžnikom ni prijavil nobene terjatve. Upnik, ki ne prijavi terjatve v postopku zaradi insolventnosti, pa v tem postopku ni upravičen opravljati procesnih dejanj.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078259
ZASP člen 130, 157, 157/4, 157/4-3, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2. ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov – neupravičena obogatitev - civilna kazen – zapadlost zahtevka na poročanje
Šteje se, da je pravica prenesena, če uporabnik položi znesek, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija. Če pa se šteje, da je bila pravica prenesena, potem ni mogoče govoriti o kršitvi pravice. Različno obravnavanje tistih, ki sklenejo individualno pogodbo s tožečo stranko in tistih, ki položijo znesek, je torej nezakonito. Zato ga sodišče ne sme uporabiti, četudi je na skupni sporazum vezano.
Sodišče sme toženi stranki naložiti dajatev le, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Zakon določa nekatere izjeme od tega pravila, vendar zahtevek tožeče stranke na poročanje ni ena takšnih izjem. Takšen tožbeni je po materialnem pravu nesklepčen in zato neutemeljen.
V izreku odločbe je prišlo do očitne pisne napake pri zapisu datuma, od kdaj naprej ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Pravilen datum med strankama ni sporen. Tožena stranka je pisno napako pravilno odpravila s sklepom o popravi, saj sme organ, ki je izdal odločbo oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih (223. čl. ZUP). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tega sklepa ni utemeljen.
določitev plače - plačilo za delo - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Odločba delodajalca (v delniški družbi) o določitvi plače je bila sestavni del tožnikove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kontrolorja, zaradi česar je tožena stranka nedopustno posegla v pogodbo o zaposlitvi s tem, da je izdala novo odločbo o določitvi plače, s katero je tožniku določila nižji plačilni razred. Pogodbo o zaposlitvi je možno spreminjati le v soglasju obeh strank, ne pa enostransko, kot je storila tožena stranka. Tretji odstavek 47. člena ZDR določa, da se pogodba spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Nova odločba tožene stranke je tako nezakonita, zato je tožena stranka dolžna za tožnika obračunati razliko med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi tožniku šla glede na prvotno odločbo o določitvi plače oziroma pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 73, 73/1, 73/2. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Tožena stranka in tožničin delodajalec nista v nobenem pogodbenem odnosu, med njima ni prišlo niti do prenosa zaposlenih niti do prenosa delovnih sredstev niti do prenosa dejavnosti. Med obema navedenima pravnima subjektoma ni prišlo do pravnega prenosa podjetja oziroma dela podjetja, ki bi ohranilo ekonomsko entiteto, zato s prevzemom čiščenja vrtca s strani tožene stranke ni prišlo do spremembe tožničinega delodajalca v smislu 73. člena ZDR oziroma Direktive sveta 2001/27 ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetja ali obratov. Ker do prenosa oziroma prevzema delavcev ni prišlo, tožena stranka v tem sporu nima pasivne legitimacije, zato je tožničin zahtevek na ugotovitev, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi in na ugotovitev, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, neutemeljen.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 62. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 334, 334/3.
pogodbena kazen
V sporazuma o ureditvi medsebojnih spornih razmerjih sta pravdni stranki dogovorili, da delodajalec (tožena stranka) in delavec (tožnik) izrecno izjavljata, da po izpolnitvi obveznosti iz tega sporazuma nimata več nobenih medsebojnih zahtevkov oziroma obveznosti iz naslova delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi niti iz naslova sodbe sodišča prve stopnje (s katero je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi in mu delovno razmerje ni prenehalo, pač pa še traja in da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delu ter mu izplačati vse plače do ponovnega nastopa dela). Tožnik se je s podpisom tega sporazuma odpovedal vsem terjatvam, ki jih je uveljavljal zoper toženo stranko iz naslova delovnega razmerja, na podlagi pogodbe o zaposlitvi kot tudi iz naslova sodbe sodišča prve stopnje, vključno s plačilom pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Zato je odpadla podlaga za uveljavljanje pogodbene kazni.
Tožnik se sicer pravici pred dospelostjo ne more odpovedati, vendar sta se pravdni stranki v sporazuma o ureditvi medsebojnih spornih razmerjih med drugim izrecno dogovorili, da se s podpisom tega sporazuma delodajalec (tožena stranka) zavezuje, da bo vložil vlogo o umiku svoje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Glede na takšen dogovor pravdnih strank ob podpisu sporazuma in dejstvu, da se umik pritožbe ne more preklicati, zaradi česar postane sodba, ki je bila s pritožbo izpodbijana, ob umiku pritožbe pravnomočna (3. odstavek 334. člena ZPP), je tožnik že ob podpisu vedel oziroma bi moral vedeti za nastalo upravičenje do pogodbene kazni na podlagi pravnomočno ugotovljene nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 15, 53, 55, 56, 56/1. ZPP člen 7, 156, 285. ZOdvT tarifna številka 3467.
ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku – prekluzija - smiselna uporaba ZPP - stroški postopka - krivdno povzročeni stroški
Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku zelo omejeno. V izvršilnem postopku namreč na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena in določbe 56. člena ZIZ velja na eni strani breme vložitve obrazloženega ugovora, na drugi strani pa breme prekluzije. Prvo pomeni, da mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik pa je v ugovoru dolžan navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve.
Če bi dolžnik v tem postopku po izteku ugovornega roka zatrjeval nova konkretna plačila, to iz stališča 56. člena ZIZ pomeni kršitev pravila prekluzije v izvršilnem postopku. Ker ZIZ v tem delu ugovornega postopka določa sistem prekluzij, je materialno procesno vodstvo iz 285. člena ZPP potrebno razumeti le v okviru dovoljenih mej prekluzij.
Zakonodajalec je ob sprejetju ZOdvT resnično zasledoval sistem nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike in stranke spodbujal k čim hitrejši rešitvi zadeve, vendar pa ZOdvT ne izključuje določb ostalih zakonov, ki za posamezen postopek urejajo pravila plačila stroškov postopka. Kolikor pride do krivdnega dejanja stranke ali pa preložitve oziroma ponovnega naroka iz razloga, ki se je primerila stranki, in s tem pride do podaljšanja teka sodnega postopka, tako nastali stroški vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo prvega odstavka 156. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Tožeči stranki je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka ji je očitala, da je rezervirala letalske karte, ne da bi za to predhodno pridobila odobritev nadrejenega, s čimer je kršila delovna navodila. V okoliščinah, ko direktor tožene stranke ni povedal tožeči stranki, da potovanja ne bo (zaradi konflikta interesov), temveč je zahteval neka dodatna pojasnila, ki jih takrat očitno sploh ni potreboval, je po doslej znanih podatkih mogoče sklepati, da je tožeča stranka v dobri veri rezervirala vozovnico, saj se je z rezervacijo že mudilo, pri čemer si je tožeča stranka ves čas prizadevala pridobiti informacijo o odobritvi službene poti. Zato tožeči stranki po doslej znanih dejstvih ni mogoče očitati, da je kršila pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
invalidnost - I- kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Prvotožnik je v delokrogu svojega poklica avtomehanika še zmožen opravljati delo z vsemi ugotovljenimi omejitvami s polnim delovnim časom. Pri prvotožniku je tako delovna zmožnost zmanjšana, ni pa še popolnoma izgubljena. Pri njem je zato podano stanje iz 3. alinee 2. odstavka (III. kategorija invalidnosti), ne pa stanje iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 in I. kategorija invalidnosti.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8, 63/2-9. ZDR člen 114, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 8, 36, 36/1, 193.
brezposelnost - denarno nadomestilo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izključitveni razlog - krivda zavarovanca - starejši delavec - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starostna pokojnina - pokojninska doba
Po določbi 63. člena ZUTD pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Šteje se, da je po svoji krivdi ali volji postal brezposeln starejši delavec, ki mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, oziroma če delavec zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Zato kot starejši delavec ni užival posebnega varstva pred odpovedjo v smislu 1. alinee 2. odstavka 114. člena ZDR. Ker tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana v nasprotju z določbo 114. člena ZDR, ki ureja posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo, ni izpolnjen dejanski stan iz 8. in 9. alinee 2. odstavka 63. člena ZUTD. Zato ni podlage, da se tožniku iz tega razloga ne prizna pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/9, 12, 12/8, 15, 15/2. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2.
državna štipendija - ugotavljanje pogojev za priznanje pravice - materialni položaj - oče - polnoletni otrok - dolžnost preživljanja - samostojno gospodinjstvo - starši
V obravnavanem primeru je tožnica (vlagateljica za dodelitev državne štipendije) polnoletna oseba, ki zato ni dodeljena v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, starši pa so jo dolžni preživljati, ker še ni dopolnila 26 let in se redno šola. To pa ne pomeni, da se tožnico upošteva kot samsko osebo iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS. Bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi je namreč to, da so tožnico še vedno dolžni preživljati starši. Pri določitvi oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, je potrebno upoštevati tudi starše oziroma, ker ne živijo v zakonski skupnosti, enega od njiju, to je tistega, pri katerem ima tožnica prijavljeno stalno prebivališče, kot to izhaja iz 9. odstavka 10. člena ZUPJS. Ker ima tožnica stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot njen oče, to pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z ugotovitvijo dohodka na družinskega člana za priznanje pravice do državne štipendije poleg tožnice upošteva tudi njen oče, in to kljub temu, da je tožnica predložila potrdilo iz gospodinjske evidence, da živi v ločenem oziroma samostojnem gospodinjstvu.
Sodišče je v socialnem sporu dolžno o zadevi meritorno razsoditi. Le v primeru, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, lahko sodišče prve stopnje uporabi 1. alineo 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 in upravni akt odpravi ter naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta. Meritorno odločanje o pravicah iz socialnih zavarovanj je primarna pristojnost sodišča, uporaba 1. alinee 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 pa je izjema od tega pravila, ki jo je mogoče uporabiti le ob določenih omejitvah, kar pa mora sodišče posebej utemeljiti.
V predsodnem postopku je že tožena stranka razčiščevala dejansko stanje in sprejela odločitev (o odmeri starostne pokojnine), ki je bila predmet presoje pred sodiščem. Tudi sodišče je v zadevi izpeljalo obširen dokazni postopek z zaslišanjem tožnika, prič in s pridobitvijo dodatne dokumentacije. Glede na izveden dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje ni bilo nobenega utemeljenega razloga, da bi sodišče zadevo ponovno posredovalo toženi stranki v upravno odločanje, zato bi moralo sodišče prve stopnje meritorno razsoditi o sporni zadevi.