ZDR člen 73, 73/1, 73/2. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Med vrtcem in delodajalcem tožeče stranke je prišlo do prevzema dejavnosti čiščenja in trajnega prevzema delavcev skladno s 1. in 2. odstavkom 73. člena ZDR. S pogodbo o čiščenju prostorov sklenjeno med Vrtcem in toženo stranko pa ni prišlo ne do prevzema dela dejavnosti, ne do prevzema sredstev in tudi ne do prevzema delavcev. Med delodajalcem tožeče stranke in toženo stranko ni bil sklenjen noben pravni posel. Zato med toženo stranko in delodajalcem tožeče stranke, kakor tudi med toženo stranko in vrtcem, ni prišlo do prevzema dejavnosti in prevzema delavcev. Ker do prenosa oziroma prevzema delavcev ni prišlo, tožena stranka v tem sporu nima pasivne legitimacije, zato je tožničin zahtevek na ugotovitev, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in na ugotovitev, da ima tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, neutemeljen.
Toženka je bil upravičena do otroškega dodatka. Po naknadnem preverjanju podatkov o dohodkih je CSD po uradni dolžnosti obnovil postopek zaradi novih dejstev in izdal novo odločbo, da se zmanjša višina otroškega dodatka. Ko je CSD izvedel, da je toženkin sin dopolnil 26 let, je izdal novo odločbo, da je toženka upravičena do otroškega dodatka v zmanjšani višini. Ker pa toženkina hči ni več imela statusa študenta oziroma dijaka, je toženka izgubila upravičenje do otroškega dodatka od določenega dne. Vse odločbe tožeče stranke so postale dokončne in pravnomočne. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je toženka dolžna povrniti preveč izplačani otroški dodatek, utemeljen (103. čl. ZSDP in 190/3. čl. OZ).
odlog izvršbe na predlog tretjega - obstoj pravice na predmetu izvršbe - pogodba o leasingu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZIZ sodišče odloži izvršbo na predlog tretjega, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Ker je narava pogodbe o leasingu takšna, da ima na predmetu leasinga lastninsko pravico leasingodajalec (in je tako ves čas trajanja pogodbenega razmerja pravni lastnik predmeta leasinga), leasingojemalec pa ima le pravico do uporabe tega predmeta (in je t.i. ekonomski lastnik), pritožnik v obravnavanem primeru ne more uspeti, ob sklicevanju na drugi odstavek 520. člena OZ, z navedbo, da tretji niti verjetno ni izkazal obstoja svoje pravice na zarubljenih premičninah.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Sodišče prve stopnje je storilčevemu predlogu za nadomestitev globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ugodilo ter s tem v zvezi pozvalo Center za socialno delo, da za storilca pripravi predlog konkretnega dela. Storilec se je na vabilo Centra za socialno delo odzval, opravil je tudi uvodni razgovor v organizaciji, kjer bi delo moral opraviti, udeležil se je tudi usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter prejel napotnico za predhodni zdravstveni pregled, dne 21. avgusta 2013, ko bi se moral zglasiti na delo, pa tega ni storil in v opravičilo navedel zdravstvene razloge. Prav tako se ni zglasil na delo na prestavljeni termin 28. avgusta 2013 ter se nato tudi ni odzival vodji organizacije kjer bi moral delo opraviti na telefonske klice. Glede na takšno ravnanje storilca je sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 202.c člena ZP-1 pravilno štelo, da je storilec umaknil predlog za nadomestitev globe in ga zato zavrglo.
invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - plačilo prispevkov - prispevki - invalid III. kategorije - delo s skrajšanim delovnim časom
ZPIZ-1 v 1. odstavku 159. člena v zvezi s 1. odstavkom 93. člena določa, da se zavarovancu, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Za odgovor na vprašanje, ali je tožnica upravičena do izplačevanja delne invalidske pokojnine, je glede na citirano določbo 1. odstavka 159. člena ZPIZ-1 bistvenega pomena, ali je tožnica na delu izvršne direktorice pričela delati s skrajšanim delovnim časom, ne pa ali so na dan pričetka dela oziroma ob vložitvi zahteve za pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine plačani prispevki, ob dejstvu, da tožnica izpolnjuje zahtevane pogoje pokojninske dobe, določene v 66. členu ZPIZ-1.
Glede na to, da je tožnica pričela delati s krajšim delovnim časom od polnega, ji je potrebno priznati pravico do izplačila delne invalidske pokojnine.
izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe - protipravna premoženjska korist - znesek protipravne premoženjske koristi - sodba se opira na dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi - dokazna ocena - celovita presoja izvedenih dokazov - kršitev pravice obdolženca do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - prekoračitev obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je prekoračilo obtožni predlog s tem, ko je v izreku glede višine premoženjske koristi, ki si jo je obdolženi pridobil, dodalo besedo „najmanj“, saj s takšnim dostavkom v škodo obdolženca posega v kriminalno količino, torej znesek pridobljene protipravne premoženjske koristi, ki se obdolžencu z obtožnim predlogom očita.
Za odločitev o stroških je odločilno vprašanje, ali je tožnik uspel v postopku glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Iz izreka sodbe izhaja, da je tožnik le delno uspel. Sodišče prve stopnje je namreč odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Tožnik pa ni uspel z zahtevkom na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine. Ker je bila tožba potrebna, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik v postopku uspel v višini 50 %.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sprememba delodajalca - delovnopravna kontinuiteta
Tožnik je prešel na delo k toženi stranki po postopku spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Zato je potrebno prehod tožnika od njegovega prejšnjega delodajalca k toženi stranki obravnavati upoštevaje 73. člen ZDR. To pa pomeni, da je podana delovnopravna kontinuiteta zaposlitve tožnika pri obeh delodajalcih. Ker je tožnik pri obeh delodajalcih dopolnil 18 let delovne dobe, je upravičen do odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 3. alineji člena 109/2 ZDR v višini 1/3 povprečne mesečne plače, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, za vsako leto dela pri toženi stranki in njegovemu prejšnjemu delodajalcu.
Opomin je tudi tožba, saj v primeru, če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izven sodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pravica do svobode gibanja - razžalitev dobrega imena in časti - krivdna odgovornost
Tožnik je kot varnostnik odpotoval v Republiko Hrvaško, da bi pri komitentih tožene stranke prevzel gotovino in jo pripeljal na sedež tožene stranke. S strani državnih organov Republike Hrvaške so bili na meji zadržani. Zoper njih so bili sproženi prekrškovni postopki, ker so kot tujci opravljali delo brez ustreznih dovoljenj za delo. Tožena stranka je tožniku za škodo, ki mu je nastala zaradi prekrškovnega postopka v Republiki Hrvaški, odškodninsko odgovorna po določbi 1. odstavka 184. člena ZDR in 131. členu OZ, saj ni poskrbela za legalizacijo in zakonitost izvajanja svojih del na ozemlju te države, s tem pa je opustila dolžnost, ki ji jo zakon nalaga. Takšno ravnanje je najmanj malomarno, posledica tega ravnanja pa je, da je bil zoper njene delavce v Republiki Hrvaški uveden prekrškovni postopek, v katerem so bili spoznani za krive in kaznovani. Zato je tožena stranka tožniku odškodninsko odgovorna za vtoževano nepremoženjsko škodo za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic (pravice do svobode gibanja).
Oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je izjema od splošnega pravila, da je treba sodne takse plačati ob vložitvi vloge. Je hkrati tudi pravna dobrota, ki se lahko dodeli le do nje upravičeni osebi. Takšna oseba nosi polno trditveno in dokazno breme, da je do nje upravičena. Tožena stranka bi morala razkriti svoje tekoče denarne prihodke in izdatke, in višino svojih denarnih obveznosti. Vsega tega ni storila.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/9, 12, 12/8, 15, 15/2. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2.
državna štipendija - ugotavljanje pogojev za priznanje pravice - materialni položaj - oče - polnoletni otrok - dolžnost preživljanja - samostojno gospodinjstvo - starši
V obravnavanem primeru je tožnica (vlagateljica za dodelitev državne štipendije) polnoletna oseba, ki zato ni dodeljena v varstvo in vzgojo nobenemu od staršev, starši pa so jo dolžni preživljati, ker še ni dopolnila 26 let in se redno šola. To pa ne pomeni, da se tožnico upošteva kot samsko osebo iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS. Bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi je namreč to, da so tožnico še vedno dolžni preživljati starši. Pri določitvi oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, je potrebno upoštevati tudi starše oziroma, ker ne živijo v zakonski skupnosti, enega od njiju, to je tistega, pri katerem ima tožnica prijavljeno stalno prebivališče, kot to izhaja iz 9. odstavka 10. člena ZUPJS. Ker ima tožnica stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot njen oče, to pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z ugotovitvijo dohodka na družinskega člana za priznanje pravice do državne štipendije poleg tožnice upošteva tudi njen oče, in to kljub temu, da je tožnica predložila potrdilo iz gospodinjske evidence, da živi v ločenem oziroma samostojnem gospodinjstvu.
V izreku odločbe je prišlo do očitne pisne napake pri zapisu datuma, od kdaj naprej ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Pravilen datum med strankama ni sporen. Tožena stranka je pisno napako pravilno odpravila s sklepom o popravi, saj sme organ, ki je izdal odločbo oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih (223. čl. ZUP). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tega sklepa ni utemeljen.
invalidnost - I- kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Prvotožnik je v delokrogu svojega poklica avtomehanika še zmožen opravljati delo z vsemi ugotovljenimi omejitvami s polnim delovnim časom. Pri prvotožniku je tako delovna zmožnost zmanjšana, ni pa še popolnoma izgubljena. Pri njem je zato podano stanje iz 3. alinee 2. odstavka (III. kategorija invalidnosti), ne pa stanje iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 in I. kategorija invalidnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076733
OZ člen 84, 619.
podjemna pogodba – konkretizacija napak – knjiga obračunskih izmer – prevzem del – zapadlost terjatve – razlaga pogodbe
Končni obračun del kot oblika poravnave med strankama, na katerega se sklicuje pritožba, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Podlaga za plačilo cene po podjemni pogodbi je opravljeno delo.
Upoštevaje, da je tožeča stranka dela po Pogodbi v celoti in pravilno opravila, pravična podelitev bremen med pogodbenima strankama terja razlago drugega odstavka 6. člena Pogodbe na način, da račun tožeče stranke zapade v plačilo v šestdesetih dneh po potrditvi situacije oziroma računa. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom terja plačilo zakonskih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga, kar je po izteku pogodbeno dogovorjenega roka.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - poziv sodišča- prekluzivni rok - predlog za izvršbo zoper družbenika izbrisane družbe
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil upnik s sklepom z dne 10.11.2011 (ki ga je prejel 15.11.2011) pozvan, naj v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali predložitev seznama dolžnikovega premoženja ter bil opozorjen na pravne posledice zamude roka. Ker za upnika niti ni sporno, da v določenem prekluzivnem roku (ki pomeni, da se prepozno opravljeno procesno dejanje ne upošteva) ni postopal po sklepu sodišča, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi petega odstavka 45. člena ZIZ izvršbo ustavilo in posledično prepozen upnikov predlog z dne 28.6.2012 za nadaljevanje obravnavanega izvršilnega postopka zavrglo.
SPZ člen 32. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka – analogna uporaba določb OZ
Za iztek roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti se po analogiji uporablja tretji odstavek 62. člena OZ, po katerem se v primeru, ko zadnji roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik
določitev meje v pravdi - zadnja mirna posest - pravična ocena - razdelitev spornega mejnega prostora na polovico
Razdelitev spornega mejnega prostora na polovico sama po sebi ne predstavlja uporabe kriterija pravične ocene, če ni jasno obrazloženo, kaj razdeljeni prostor v naravi predstavlja.
OZ člen 131, 179, 280. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 124, 124/1, 125, 125/2, 125/3.
prometna nesreča – povrnitev škode - vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – dokazni standard - nadpolovična verjetnost – dohodnina
To, ali je ta del škode nastal v posledici v nesreči utrpele poškodbe ledvene hrbtenice ali pa v posledici do nesreče zanj nezaznavnih degenerativnih sprememb, prirojene anomalije in klinasto stisnjenega vretenca, ki pa so ravno zaradi nesreče postale za tožnika zaznavne, je v pogledu obstoja vzročne zveze nepomembno. Nepravilne (ali pomanjkljive) trditve o tem zato to ne morejo biti razlog za zavrnitev dela zahtevka, ki se nanaša na ta del škode.
V primeru, ko je glede določenega dejstva dokazni standard, po katerem je izključen vsak razumen dvom v njegovo resničnost, nedosegljiv, je mogoče odločati tudi na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti, pri čemer se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to pa je tisti, ki presega 50 %. Na podlagi mnenja izvedenca, ki je zgolj dopustil možnost, da so spremembe tožnikovega življenja po nesreči lahko bile sprožilni element za manifestacijo težav z ledveno hrbtenico, pa ni mogoče zaključiti, da je vzročna zveza dokazana z nadpolovično verjetnostjo.
Tožena stranka bo prisojene zneske odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka znižala za akontacijo dohodnine in tožniku izplačala zgolj tak zmanjšan znesek. Obveznost bo s tem delno izpolnjena direktno tožniku, delno pa Republiki Sloveniji. Do kakršnekoli obogatitve tožnika zato ne more priti.