Sodišče je v socialnem sporu dolžno o zadevi meritorno razsoditi. Le v primeru, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, lahko sodišče prve stopnje uporabi 1. alineo 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 in upravni akt odpravi ter naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta. Meritorno odločanje o pravicah iz socialnih zavarovanj je primarna pristojnost sodišča, uporaba 1. alinee 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 pa je izjema od tega pravila, ki jo je mogoče uporabiti le ob določenih omejitvah, kar pa mora sodišče posebej utemeljiti.
V predsodnem postopku je že tožena stranka razčiščevala dejansko stanje in sprejela odločitev (o odmeri starostne pokojnine), ki je bila predmet presoje pred sodiščem. Tudi sodišče je v zadevi izpeljalo obširen dokazni postopek z zaslišanjem tožnika, prič in s pridobitvijo dodatne dokumentacije. Glede na izveden dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje ni bilo nobenega utemeljenega razloga, da bi sodišče zadevo ponovno posredovalo toženi stranki v upravno odločanje, zato bi moralo sodišče prve stopnje meritorno razsoditi o sporni zadevi.
invalidska pokojnina - pogoji - invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let in zavarovanec, pri katerem je nastala II. oz. III. kategorija invalidnosti, ki mu ni zagotovljena prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (67. členu ZPIZ-1). Tožnik ima v Sloveniji dopolnjenih 15 let, 4 mesece in 16 dni pokojninske dobe, v Avstriji pa 20 let, 8 mesecev in 10 dni pokojninske dobe. Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti z razbremenitvami. Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz citiranega 67. člena ZPIZ-1, saj pri njem ni nastala invalidnost I. kategorije niti invalidnost II. kategorije, temveč je pri njem nastala invalidnost III. kategorije, ni pa še dopolnil 63 let starosti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ga invalidsko upokoji, ni utemeljen
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
Potem ko je začel veljati ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja v višini regresa za letni dopust za delavce tožene stranke (javnega zavoda), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke, ki je bila sklenjena 18. 3. 1993 in se je začela uporabljati 19. 3. 1993, torej po uveljavitvi ZNOIP, je nična.
prijava terjatve v stečajni postopek - priznana terjatev- pravni interes - zavrženje tožbe - stroški postopka - pripoznava
Glede na pravočasno prijavo upnikove terjatve v stečajnem postopku, kot izhaja iz končnega seznama preizkusnih terjatev in sklepa o preizkusu terjatev, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje pravde v tej terjatvi.
Priznanje terjatve s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, saj se tako v pravdnem postopku kot stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPUOOD člen 18. ZDR člen 131, 131/1. KPPI člen 21.
regres za letni dopust - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - terjatev iz delovnega razmerja - odgovornost družbenikov izbrisanih družb - solidarna odgovornost aktivnih družbenikov
Prvi toženec (aktivni družbenik izbrisane družbe) je tožniku odgovoren za izpolnitev obveznosti, ki ga je do njega imela izbrisana družba. Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP je namreč določal, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznosti, ki jih je imela pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Okoliščina, da prvi toženec ni izvrševal pooblastil, ki jih je imel kot edini družbenik in direktor izbrisane družbe, ne more pomeniti, da ga ni možno šteti za aktivnega družbenika v smislu določb šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.
Tožnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je sodišče naložilo, da mora v 30 dneh, od prejema sklepa, popraviti in dopolniti tožbo, tako da bo vsebovala vse, kar je potrebno za obravnavanje in sicer da postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstva, na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva. Sodišču je sicer poslal dopolnjeno tožbo, vendar tudi popravljena tožba še vedno ni primerna za obravnavo, ker ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavanje je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitev tožbe ne vsebujeta, zato je bilo potrebno v skladu z določbami 105. in 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP, tožnikovo tožbo zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076733
OZ člen 84, 619.
podjemna pogodba – konkretizacija napak – knjiga obračunskih izmer – prevzem del – zapadlost terjatve – razlaga pogodbe
Končni obračun del kot oblika poravnave med strankama, na katerega se sklicuje pritožba, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Podlaga za plačilo cene po podjemni pogodbi je opravljeno delo.
Upoštevaje, da je tožeča stranka dela po Pogodbi v celoti in pravilno opravila, pravična podelitev bremen med pogodbenima strankama terja razlago drugega odstavka 6. člena Pogodbe na način, da račun tožeče stranke zapade v plačilo v šestdesetih dneh po potrditvi situacije oziroma računa. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom terja plačilo zakonskih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga, kar je po izteku pogodbeno dogovorjenega roka.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - poziv sodišča- prekluzivni rok - predlog za izvršbo zoper družbenika izbrisane družbe
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil upnik s sklepom z dne 10.11.2011 (ki ga je prejel 15.11.2011) pozvan, naj v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali predložitev seznama dolžnikovega premoženja ter bil opozorjen na pravne posledice zamude roka. Ker za upnika niti ni sporno, da v določenem prekluzivnem roku (ki pomeni, da se prepozno opravljeno procesno dejanje ne upošteva) ni postopal po sklepu sodišča, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi petega odstavka 45. člena ZIZ izvršbo ustavilo in posledično prepozen upnikov predlog z dne 28.6.2012 za nadaljevanje obravnavanega izvršilnega postopka zavrglo.
Za odločitev o stroških je odločilno vprašanje, ali je tožnik uspel v postopku glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Iz izreka sodbe izhaja, da je tožnik le delno uspel. Sodišče prve stopnje je namreč odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Tožnik pa ni uspel z zahtevkom na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine. Ker je bila tožba potrebna, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik v postopku uspel v višini 50 %.
ugovor tretjega - izvršba na nepremičnine - pravni interes
V 64. členu ZIZ ni posebej in izrecno določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba na premičnine. Vendar je po naravi stvari razumljivo, da lahko tretji izkaže za verjetno, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, šele takrat, ko je točno in določno opredeljen predmet izvršbe, torej konkretna stvar. Če sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, pa te premičnine v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oziroma opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki preprečuje izvršbo, niti ne more uspešno uveljavljati svojega ugovora.
Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev in njegovega popravka izhaja, da pritožnik v obravnavanem postopku prisilne poravnave nad dolžnikom ni prijavil nobene terjatve. Upnik, ki ne prijavi terjatve v postopku zaradi insolventnosti, pa v tem postopku ni upravičen opravljati procesnih dejanj.
določitev plače - plačilo za delo - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Odločba delodajalca (v delniški družbi) o določitvi plače je bila sestavni del tožnikove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kontrolorja, zaradi česar je tožena stranka nedopustno posegla v pogodbo o zaposlitvi s tem, da je izdala novo odločbo o določitvi plače, s katero je tožniku določila nižji plačilni razred. Pogodbo o zaposlitvi je možno spreminjati le v soglasju obeh strank, ne pa enostransko, kot je storila tožena stranka. Tretji odstavek 47. člena ZDR določa, da se pogodba spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Nova odločba tožene stranke je tako nezakonita, zato je tožena stranka dolžna za tožnika obračunati razliko med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi tožniku šla glede na prvotno odločbo o določitvi plače oziroma pogodbo o zaposlitvi.
Toženka je bil upravičena do otroškega dodatka. Po naknadnem preverjanju podatkov o dohodkih je CSD po uradni dolžnosti obnovil postopek zaradi novih dejstev in izdal novo odločbo, da se zmanjša višina otroškega dodatka. Ko je CSD izvedel, da je toženkin sin dopolnil 26 let, je izdal novo odločbo, da je toženka upravičena do otroškega dodatka v zmanjšani višini. Ker pa toženkina hči ni več imela statusa študenta oziroma dijaka, je toženka izgubila upravičenje do otroškega dodatka od določenega dne. Vse odločbe tožeče stranke so postale dokončne in pravnomočne. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je toženka dolžna povrniti preveč izplačani otroški dodatek, utemeljen (103. čl. ZSDP in 190/3. čl. OZ).
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 62. OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 334, 334/3.
pogodbena kazen
V sporazuma o ureditvi medsebojnih spornih razmerjih sta pravdni stranki dogovorili, da delodajalec (tožena stranka) in delavec (tožnik) izrecno izjavljata, da po izpolnitvi obveznosti iz tega sporazuma nimata več nobenih medsebojnih zahtevkov oziroma obveznosti iz naslova delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi niti iz naslova sodbe sodišča prve stopnje (s katero je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi in mu delovno razmerje ni prenehalo, pač pa še traja in da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delu ter mu izplačati vse plače do ponovnega nastopa dela). Tožnik se je s podpisom tega sporazuma odpovedal vsem terjatvam, ki jih je uveljavljal zoper toženo stranko iz naslova delovnega razmerja, na podlagi pogodbe o zaposlitvi kot tudi iz naslova sodbe sodišča prve stopnje, vključno s plačilom pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Zato je odpadla podlaga za uveljavljanje pogodbene kazni.
Tožnik se sicer pravici pred dospelostjo ne more odpovedati, vendar sta se pravdni stranki v sporazuma o ureditvi medsebojnih spornih razmerjih med drugim izrecno dogovorili, da se s podpisom tega sporazuma delodajalec (tožena stranka) zavezuje, da bo vložil vlogo o umiku svoje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Glede na takšen dogovor pravdnih strank ob podpisu sporazuma in dejstvu, da se umik pritožbe ne more preklicati, zaradi česar postane sodba, ki je bila s pritožbo izpodbijana, ob umiku pritožbe pravnomočna (3. odstavek 334. člena ZPP), je tožnik že ob podpisu vedel oziroma bi moral vedeti za nastalo upravičenje do pogodbene kazni na podlagi pravnomočno ugotovljene nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi.
Opomin je tudi tožba, saj v primeru, če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izven sodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - daljši odpovedni rok
Za razliko od izredne odpovedi delodajalca, kjer je kot pogoj za zakonitost takšne odpovedi izrecno določeno, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR), zakon v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga določa odpovedni rok. Po četrtem odstavku 92. člena ZDR je v primeru odpovedi delodajalca zaradi krivdnih razlogov na strani delavca določen le minimalni odpovedni rok 30 dni. Določitev daljšega roka zato ni v nasprotju z zakonom in ni v škodo delavcu.
zapuščinski postopek - prekluzija - eventualna maksima - napotitev na pravdo
V tako imenovanih oficioznih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov, saj mora sodišče na podlagi 165. člena ZD ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki jih te dajo pisno ali ustno. Navedena določba zato kot specialna določa izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP ter uporabo 286.b člena ZPP.
razdružitev nepremičnine – razdelitev sdtsanovanjske stavbe - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
V primeru razdružitve nepremičnin je potrebno le-te razdeliti v celoti, ne pa tako, kot je storilo sodišče prve stopnje, ko je razdelilo le stanovanjsko stavbo, ne pa tudi zemljišč. V primeru razdružitve nepremičnin je potrebno izdelati elaborate za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (tudi za parcele).
Sodišče delitve tako, da mimo izvedeniškega mnenja in mimo predlogov udeležencev, kljub temu, da je izvedenec ugotovil, da je mogoča razdružitev v dve funkcionalni stanovanjski enoti, ki ustrezata lastniškim deležem, vknjiženim v zemljiško knjigo, ne more izvesti. V takem primeru interes enega udeleženca, da bi pridobil celo nadstropje, ne more prevladati nad dejanskim solastniškim deležem.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pooblaščenec upravičen za zastopanje
Glede pooblaščencev se nanaša določilo 80. člena ZPP na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik, in postopek pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom.