ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Tožeči stranki je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka ji je očitala, da je rezervirala letalske karte, ne da bi za to predhodno pridobila odobritev nadrejenega, s čimer je kršila delovna navodila. V okoliščinah, ko direktor tožene stranke ni povedal tožeči stranki, da potovanja ne bo (zaradi konflikta interesov), temveč je zahteval neka dodatna pojasnila, ki jih takrat očitno sploh ni potreboval, je po doslej znanih podatkih mogoče sklepati, da je tožeča stranka v dobri veri rezervirala vozovnico, saj se je z rezervacijo že mudilo, pri čemer si je tožeča stranka ves čas prizadevala pridobiti informacijo o odobritvi službene poti. Zato tožeči stranki po doslej znanih dejstvih ni mogoče očitati, da je kršila pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Sodišče prve stopnje je storilčevemu predlogu za nadomestitev globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ugodilo ter s tem v zvezi pozvalo Center za socialno delo, da za storilca pripravi predlog konkretnega dela. Storilec se je na vabilo Centra za socialno delo odzval, opravil je tudi uvodni razgovor v organizaciji, kjer bi delo moral opraviti, udeležil se je tudi usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter prejel napotnico za predhodni zdravstveni pregled, dne 21. avgusta 2013, ko bi se moral zglasiti na delo, pa tega ni storil in v opravičilo navedel zdravstvene razloge. Prav tako se ni zglasil na delo na prestavljeni termin 28. avgusta 2013 ter se nato tudi ni odzival vodji organizacije kjer bi moral delo opraviti na telefonske klice. Glede na takšno ravnanje storilca je sodišče v skladu z določbo četrtega odstavka 202.c člena ZP-1 pravilno štelo, da je storilec umaknil predlog za nadomestitev globe in ga zato zavrglo.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - upoštevanje plačila za delo preko polnega delovnega časa po prejšnjih predpisih
V obravnavanem primeru gre za redno organizirano delo, ki se je opravljalo tudi preko polnega delovnega časa, ne pa za kratkotrajno delo, ki bi bilo nepričakovano oziroma izjemne narave. Tožniku in ostalim delavcem je bilo tudi vnaprej znano, da bo to delo potekalo daljši čas in sicer vse dokler delo v določenem roku ne bo opravljeno. Takšnega dela zato ni mogoče šteti kot poseben delovni pogoj, kot je bil opredeljen v delovnopravnih predpisih (v spornem obdobju - od leta 1970 do leta 1977 - je bilo delovno razmerje urejeno s Temeljnim zakonom o delovnih razmerjih in Zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci), s tem pa torej tudi ni izpolnjen pogoj določen v 407. členu ZPIZ-1, da bi se tožniku pri izračunu pokojninske osnove upoštevalo plačilo za delo preko polnega delovnega časa. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
spor majhne vrednosti – dimnikarske storitve – večstanovanjska stavba – upravnik – uporabnik storitev dimnikarske službe
Uporabnik storitev dimnikarske službe je oseba, ki nadzoruje in uporablja malo kurilno napravo, pomožno napravo, dimni vod ali zračnik. V večstanovanjski stavbi je uporabnik dimnikarskih storitev za male kurilne naprave, pomožne naprave, dimne vode in zračnike, ki so skupni deli stavbe, upravnik stavbe, če ne dokaže, da je v skladu s prejšnjim odstavkom uporabnik druga oseba.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o Uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 4, 4/1, 5, 10, 10/1, 10/1-3, 16, 17, 18, 20, 20/2, 21, 21/2, 23. ZIZ člen 13, 17, 40.
evropski nalog za izvršbo - ugovori - zavrnitev izvršbe
Pod nobenim pogojem se sodba ali njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine (drugi odstavek 21. člena Uredbe). Iz teh razlogov so pravno neupoštevne pritožbene navedbe v smeri, da dolžnik z upnikom nikoli ni bil v nobenem poslovnem razmerju. Prav tako v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev izvršbe po prvem odstavku 21. člena Uredbe. Pritožbeni razlogi v smeri očitnih procesnih kršitev pri izdaji konkretne sodne odločbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo niso pravno upoštevni, kar pomeni (da četudi držijo), da predloga za izvršbo zaradi teh eventualnih kršitev ni mogoče zavrniti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 209/2, 209/5251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - policist - kaznivo dejanje ponarejanje listin - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zagovor
Tožnik (policist) je v določenem obdobju na več obrazcih v nasprotju z navodili delodajalca popravil datume prekrška in datume vročitve na plačilnih nalogih ter tako storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Določenega dne je od, tujega državljana, kateremu je izrekel globo zaradi kršitve cestno prometnih predpisov, preje denar, razdolžil oz. dodal pa je samo določen denarni znesek ter tako storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/5 v zvezi s členom 209/2 KZ-1. V določenem obdobju je nepravočasno razdolžil več obrazcev, ki jih je zadolžil pri nadrejenem ter gotovino, ki jo je izterjal v postopkih. Glede na opisana ravnanja je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, navedenih v 1. in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR. Za zakonitost te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je bil podan tudi pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076728
ZPP člen 154, 154/1, 457, 457/3. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/3, 60/4, 61, 61/1. OZ člen 378.
spor majhne vrednosti – obrazloženost odločbe – v stečaju prerekana terjatev – zamudne obresti – stroški pravdnega postopka
Standard obrazloženosti je v primeru sporov majhne vrednosti bistveno nižji, kot pa je v primeru drugih sporov.
Tožeča stranka je že v prijavi terjatve zadostila predpisani vsebini prijave terjatve skupaj s predložitvijo listinskih dokazov, zato v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP in tožečo stranko bremeniti s stroški pravdnega postopka.
Toženka je bil upravičena do otroškega dodatka. Po naknadnem preverjanju podatkov o dohodkih je CSD po uradni dolžnosti obnovil postopek zaradi novih dejstev in izdal novo odločbo, da se zmanjša višina otroškega dodatka. Ko je CSD izvedel, da je toženkin sin dopolnil 26 let, je izdal novo odločbo, da je toženka upravičena do otroškega dodatka v zmanjšani višini. Ker pa toženkina hči ni več imela statusa študenta oziroma dijaka, je toženka izgubila upravičenje do otroškega dodatka od določenega dne. Vse odločbe tožeče stranke so postale dokončne in pravnomočne. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je toženka dolžna povrniti preveč izplačani otroški dodatek, utemeljen (103. čl. ZSDP in 190/3. čl. OZ).
invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - plačilo prispevkov - prispevki - invalid III. kategorije - delo s skrajšanim delovnim časom
ZPIZ-1 v 1. odstavku 159. člena v zvezi s 1. odstavkom 93. člena določa, da se zavarovancu, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Za odgovor na vprašanje, ali je tožnica upravičena do izplačevanja delne invalidske pokojnine, je glede na citirano določbo 1. odstavka 159. člena ZPIZ-1 bistvenega pomena, ali je tožnica na delu izvršne direktorice pričela delati s skrajšanim delovnim časom, ne pa ali so na dan pričetka dela oziroma ob vložitvi zahteve za pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine plačani prispevki, ob dejstvu, da tožnica izpolnjuje zahtevane pogoje pokojninske dobe, določene v 66. členu ZPIZ-1.
Glede na to, da je tožnica pričela delati s krajšim delovnim časom od polnega, ji je potrebno priznati pravico do izplačila delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - krivdna odgovornost
Do škode je prišlo, ko je tožnik izvrševal nalogo prenosa palet na voz. Do kraja, kjer bi moral palete naložiti na voz, je prišel tako, da je najprej prečkal voz, ki je miroval ter se potem po samem robu voza premikal vzdolžno, da bi prišel do točke, od koder bi potem skupaj s sodelavcem naložila palete na voz. Tožnik ni imel na voljo dovolj prostora, da bi se lahko med paletami in vozom varno gibal, zato je padel. Do udarca je prišlo zgolj zaradi tega, ker palete niso bile toliko odmaknjene od voza, da bi se bilo mogoče varno gibati. Protipravnost ravnanja tožene stranke je podana v tem, da je kljub drugačnim predpisom dopuščala prečkanje voza. S tem je ravnala malomarno, saj je vedela oziroma bi morala vedeti, da je prečkanje voza povezano s tveganjem za nastanek poškodb, pa je to kljub temu dopuščala. Zato tožena stranka tožniku krivdno odgovarja za vtoževano nepremoženjsko škodo.
Oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je izjema od splošnega pravila, da je treba sodne takse plačati ob vložitvi vloge. Je hkrati tudi pravna dobrota, ki se lahko dodeli le do nje upravičeni osebi. Takšna oseba nosi polno trditveno in dokazno breme, da je do nje upravičena. Tožena stranka bi morala razkriti svoje tekoče denarne prihodke in izdatke, in višino svojih denarnih obveznosti. Vsega tega ni storila.
Za odločitev o stroških je odločilno vprašanje, ali je tožnik uspel v postopku glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Iz izreka sodbe izhaja, da je tožnik le delno uspel. Sodišče prve stopnje je namreč odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Tožnik pa ni uspel z zahtevkom na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine. Ker je bila tožba potrebna, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik v postopku uspel v višini 50 %.
določitev plače - plačilo za delo - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Odločba delodajalca (v delniški družbi) o določitvi plače je bila sestavni del tožnikove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kontrolorja, zaradi česar je tožena stranka nedopustno posegla v pogodbo o zaposlitvi s tem, da je izdala novo odločbo o določitvi plače, s katero je tožniku določila nižji plačilni razred. Pogodbo o zaposlitvi je možno spreminjati le v soglasju obeh strank, ne pa enostransko, kot je storila tožena stranka. Tretji odstavek 47. člena ZDR določa, da se pogodba spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Nova odločba tožene stranke je tako nezakonita, zato je tožena stranka dolžna za tožnika obračunati razliko med dejansko izplačano plačo in plačo, ki bi tožniku šla glede na prvotno odločbo o določitvi plače oziroma pogodbo o zaposlitvi.
nedovoljena pritožba – poziv na prevzem pravde – napačen pravni pouk
Ravnanje sodišča prve stopnje – poziv na prevzem pravde – nima narave sklepa sodišča, temveč gre za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, z njim pa se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija - poslovna odločitev
Uprava tožene stranke se je odločila za reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja in s sklepom ugotovila, da je prenehala potreba po delu delavcev, zaposlenih na delovnem mestu „svetovalec uprave“. To je bila poslovna odločitev, katere posledica je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (1 alineja 1. odstavka 88. člena ZDR). V poslovne odločitve, kamor spada odločitev tožene stranke, da je delo „svetovalcev uprave“ nepotrebno, se sodišče ne more spuščati.
procesna predpostavka - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pooblaščenec upravičen za zastopanje
Glede pooblaščencev se nanaša določilo 80. člena ZPP na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik, in postopek pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem, kjer je lahko pooblaščenec odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – pravilnost tožbenega zahtevka – nujno sosporništvo
Ni namen napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča „skrbeti“, da bo dedič, ki je glede uveljavljanja neveljavnosti oporoke napoten na pravdo, tožil „pravo“ stranko. Stranka je tista, ki (ne glede na vsebino napotitvenega sklepa) nosi skrb za vložitev in pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka (kar vključuje tudi skrb za to, da je tožba vložena zoper "pravega" toženca). V konkretnem primeru to pomeni, da bodo morali dediči, ki so bili napoteni na pravdo, v kolikor se jim ne bo „pridružila“ na tožeči strani, tožiti tudi zakonito dedinjo M.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo - prometna situacija - naključje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nepričakovanega, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ni utemeljena.