TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke z dne 26.4.2012 se zavrže.

II. Pritožba tožeče stranke z dne 8.4.2012 se zavrne in se potrdi VI. točka izreka odločbe sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v II. in V. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, VII. točka izreka pa se razveljavi in se v tem obsegu v zvezi z odločanjem o podrednem zahtevku vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

IV. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 1.431,79 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

S pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi prisilne poravnave pridobi sklep o potrditvi prisilne poravnave moč izvršilnega naslova za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave v celotnem znesku ugotovljene terjatve.

Cesija ustvarja singularno nasledstvo samo na materialnopravnem področju, medtem ko na procesnem, če ni soglasja tožnika (cedenta), toženca (cesussa) in cesionarja, te moči nima. Tožnik mora zato v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi (relevančna teorija), medtem ko mu tožbenega zahtevka ni treba spremeniti (ga pa lahko), če pride do odtujitve na strani toženca (irelevančna teorija). Potreba po prilagoditvi zahtevka ne izhaja iz procesnega zakona, temveč jo narekujejo določbe materialnega zakona, ki med drugim opredeljujejo upravičence in zavezance iz materialnopravnih razmerij. Glede na njih mora namreč toženi stranki biti v tem postopku omogočeno, da glede na ugotovljeno odsvojitev uveljavlja morebitne ugovore, ki jih ima do cesionarja.