OZ člen 86. ZSPDPO člen 4, 6, 7, 8, 19, 22, 22/1, 22/1-3.
razpolaganje s stvarnim premoženjem občine – menjalna pogodba – neposredna pogodba – ničnost pogodbe – nasprotovanje prisilnim predpisom – vrednost nepremičnin – skrbnost strank – zmanjšanje vrednosti premoženja občine
Neposredna prodaja nepremičnine občine predstavlja (zakonsko) izjemo, zato kršitev zakonskih določb že predstavlja razlog za ničnost pogodbe, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Od nasprotne pogodbene stranke, ki sklepa menjalno pogodbo z občino, se zato zahteva potrebna skrbnost pri ugotavljanju prave vrednosti cene nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, saj je pogodba veljavno sklenjena le v primeru, če so izpolnjene predpostavke iz 3. alineje prvega odstavka 22. člena ZSPDPO, med katere spada tudi zahteva, da pogodbeni stranki menjalne pogodbe določita pravo (realno) vrednost nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe in na ta način upoštevata zakonsko dolžnost, da se vrednost premoženja s sklenitvijo menjalne pogodbe za občino ne sme (bistveno) zmanjšati.
spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti – ugovor krajevne pristojnosti
Okrajno sodišče v Krškem se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, to pa je možno le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje. Ker za takšen primer ne gre, se to sodišče po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno za odločanje.
Če je bila trošarino dolžna plačati tožeča stranka in jo je po odločbah CURS tudi plačala za vnos trošarinskega blaga v Slovenijo, to še ne pomeni, da nima zahtevka do svojih pogodbenih partnerjev, da ji vrneta znesek, ki jima ga je že plačala za trošarino, kot pravno priznano škodo.
vročanje – fikcija vročitve – dan vročitve – stroški postopka - zamudni sklep – pravnomočnost – rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
S tem, ko je bilo v obrazložitvi zamudnega sklepa zapisano, da je odločitev o stroških postopka odpadla in zakaj je odpadla, se sodišče glede stroškov še ni nič opredelilo. Zavezujoča in pravnomočna je namreč le odločitev, zaobsežena v izreku odločbe, ne pa tudi zapisano v obrazložitvi odločbe.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073278
SPZ člen 12, 33, 33/1, 33/3. OZ člen 10, 133. ZPP člen 274, 426.
motenje posesti – obseg posestnega varstva – pravica do posesti – najemna pogodba – samovoljno in protipravno motilno ravnanje – menjava ključavnic – posredna in neposredna posest – pravni interes – ekonomski interes – prepoved povzročanja škode
Zakon ekonomskega interesa za motenjsko tožbo oz. uveljavljanje sodnega varstva nasploh ne zahteva. ZPP strankam odreka sodno varstvo zgolj v primeru pomanjkanja oziroma odsotnosti pravnega – pravovarstvenega interesa.
Ker je tožnica posest, katere podlaga je s toženko sklenjena najemna pogodba, izvrševala v nasprotju s pravnim poslom in prepovedjo povzročanja škode, toženkinega motilnega ravnanja (menjave ključavnic), ni mogoče opredeliti kot samovoljnega in protipravnega ravnanja ter je sodišče tožnici utemeljeno odreklo posestno varstvo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0074132
URS člen 34, 35. OZ člen 131, 179. ZPol člen 51, 51b. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 4, 5, 76, 76/4.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje policistov – uporaba prisilnih sredstev – identifikacija tožnika – vklepanje – upiranje tožnika - namen in cilj ukrepa – kršitev javnega reda in miru - kršitev dobrega imena in časti - poseg v osebnostne pravice
Vklepanje tožnika s strani policistov je bilo izvedeno neobzirno, zaradi česar je tožniku nastala škoda, ki je v očitnem nesorazmerju s ciljem izvedbe prisilnih sredstev in zaradi česar je podana odškodninska odgovornost RS.
Stanje alkoholiziranosti tožnika in njegovo neprimerno vedenje do policistov v takšnem stanju sam po sebi ne utemeljuje zaključka o takšni osebnosti strukturi tožnika, ki bi le-temu preprečevala, da bi se zaradi nesorazmernega posega v njegovo telesno integriteto ne čutil ponižanega oziroma prikrajšanega v svoji pravici do subjektivne in objektivne časti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - posebno težka invalidnost bližnjega - trajnost posledic
Ugotovljene posledice predstavljajo trajno in nepopravljivo prikrajšanje v telesni, duševni in intelektualni sferi (neposrednega) oškodovanca, kar izpolnjuje pravni standard posebno težke invalidnosti.
Za izpolnitev standarda posebno težke invalidnosti se ne zahteva, da je neposredni oškodovanec v celoti odvisen od skrbi drugih
neupravičena obogatitev - zastaranje zahtevka - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – predhodno odločanje o storitvi kaznivega dejanja v pravdi na povrnitev škode
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici zaradi prehoda premoženja nastala škoda, je denarno terjatev presojalo kot terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. To pomeni, da je njen obstoj ugotovilo na osnovi drugačnega dejstvenega substrata od tistega, ki bi utemeljeval obstoj odškodninske terjatve. Za denarno terjatev pa je navedeno vsebinskega pomena. Zato je zmotna uporaba določil OZ, ki se nanašajo na zastaranje odškodninskih terjatev.
Ker v postopku tudi ni bilo zatrjevano, da bi bila toženka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za uporabo 353. člena OZ ne bi bilo podlage niti v primeru, če bi tožnica zatrjevala obstoj odškodninske terjatve zoper toženko. Sodišče druge stopnje navedeno zaključuje tudi ob upoštevanju načelne možnosti odločanja o obstoju kaznivega dejanja, s katerim je bila povzročena škoda, kot o predhodnem vprašanju v pravdi, če v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem kazensko sodišče ni izdalo nobene odločbe, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano.
Postavljeni stožec ne predstavlja neznatne ovire, ampak gre za poseg, zaradi katerega se pri vožnji na parkirišče in z njega vozila zaradi manevriranja dalj časa zadržujejo na cesti. Obstaja nevarnost poškodovanja vozila zaradi trčenja ob stožec z železno palico.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078271
ZFPPIPP člen 219, 220. OZ člen 421. ZPP člen 190.
izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - razveljavitev prisilne poravnave – odstop terjatve med pravdo - aktivna legitimacija v primeru cesije – zahtevek na plačilo v korist prejemnika terjatve – irelevančna teorija
S pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi prisilne poravnave pridobi sklep o potrditvi prisilne poravnave moč izvršilnega naslova za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave v celotnem znesku ugotovljene terjatve.
Cesija ustvarja singularno nasledstvo samo na materialnopravnem področju, medtem ko na procesnem, če ni soglasja tožnika (cedenta), toženca (cesussa) in cesionarja, te moči nima. Tožnik mora zato v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi (relevančna teorija), medtem ko mu tožbenega zahtevka ni treba spremeniti (ga pa lahko), če pride do odtujitve na strani toženca (irelevančna teorija). Potreba po prilagoditvi zahtevka ne izhaja iz procesnega zakona, temveč jo narekujejo določbe materialnega zakona, ki med drugim opredeljujejo upravičence in zavezance iz materialnopravnih razmerij. Glede na njih mora namreč toženi stranki biti v tem postopku omogočeno, da glede na ugotovljeno odsvojitev uveljavlja morebitne ugovore, ki jih ima do cesionarja.
vmesna sodba - odločitev o podlagi tožbenega zahtevka - omejitev zavarovalne vsote in odbitne franšize
Odločitev o omejitvi zavarovalne vsote in odbitni franšizi ne sodi v izrek vmesne sodbe, saj se ne nanaša na temelj tožbenega zahtevka, temveč na višino tožbenega zahtevka, o čemer pa sodišče odloča šele v postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe.
sklep o izvršbi – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – dajatev tožene stranke – pravilnost izreka – odločitev o tožbenem zahtevku
Ker je bila odločitev v 1. (kondemnatorni del sklepa o izvršbi) in 3. (stroškovni del sklepa o izvršbi) odstavku sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravilna, je sodišče prve stopnje navedeni sklep v kondemnatornem in stroškovnem delu pustilo v veljavi. Sodišče je torej v celoti odločilo o utemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi, zato navedbe pritožnika, da izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje dajatve tožene stranke, niso utemeljene.
Sklepanje oz. podpisovanje navideznih pogodb, ki so za stranko tako obremenjujoče kot v tem primeru, povprečen človek še manj pa človek, ki se na posel spozna, ne bi nikoli podpisal.
SPZ člen 66. ZTLR člen 14. OZ člen 190. ZOR člen 219.
uporabnina - solastnina - solastniški delež - uporaba stanovanja - dopustitev uporabe drugim osebam
Toženka je tožniku dolžna plačati uporabnino le tedaj, če je stanovanjsko hišo uporabljala v večjem obsegu, kot ji pripada glede na njen solastniški delež. Obogatena je namreč le za tisto, kar presega njen solastniški delež.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva – darilo – vštevanje daril v dedni delež
Ker dedič ni navedel nikakršnih dejstev o sklenjenih darilnih pogodbah in obsegu podarjenega premoženja, niti kdo so bili prejemniki, med dediči ni moglo priti do spora o teh dejstvih, zato prekinitev postopka in napotitev na pravdo ni potrebna.
Pri izterjavi tako imenovane nepristne valutne terjatve se za obrestno mero zamudnih obresti uporablja določba drugega odstavka 378. člena OZ, ki določa, da obrestna mera zamudnih obresti znaša 8 % letno. Omenjena obrestna mera zamudnih obresti je torej za valutne terjatve zakonska obrestna mera zamudnih obresti.
okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Pri odločanju o predlogu sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo obsojenčeve obsežne predkaznovanosti za kazniva dejanja in je utemeljeno zaključilo, da glede na težo in nevarnost kaznivega dejanja, ne glede na količino prepovedane droge, ki jo je obsojenec prodal (kar je bilo sicer upoštevano pri višini odmerjene kazni), alternativna izvršitev zaporne kazni ne bi dosegla namena kaznovanja in obsojenca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj.
izpraznitev nepremičnine - izpraznitev poslovnega prostora - identifikacijski znak nepremičnine - zamudna sodba
V obravnavani zadevi ne gre za spor, ki bi se nanašal na vknjižbo stvarnih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo, zato nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka, ni bilo potrebno označevati z identifikacijskim znakom.
Tožbeni zahtevek je utemeljen na podlagi 92. člena SPZ, ne pa na podlagi 111. člena SZ-1 (obravnavana nepremičnina predstavlja poslovni prostor, ne pa stanovanje), vendar pa navedba napačne materialnopravne podlage za izpodbijano sodbo ni vplivala na pravilnost odločitve prvega sodišča.
motenje posesti – zadnji mirni posestnik – motilno ravnanje
Glede na to, da tožnik v času po 12.4.2011, ko je toženka v hiši shranila svoje stvari, ni bil več posestnik stvari, ker mu je posest odvzel tretji, ravnanje toženke v razmerju do tožnika ne predstavlja motilnega ravnanja.