POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076737
ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 285, 285/5, 439, 439-8, 449, 476, 476/2, 480. ZPP člen 274, 274/1, 285.
pogodba o poslovodenju – poslovni rezultat – premija za uspeh po pogodbi – odškodninski zahtevek – protipravnost – neskrbno ravnanje – skrbnost dobrega gospodarstvenika – skrbnost ravnanja uprave – obveznost prizadevanja – dajanje navodil odvisni družbi – odškodninska odgovornost direktorja – zahtevek družbe proti poslovodji – refleksna škoda – gospodarske neugodnosti – ekonomski interes – pravni interes – pravilo poslovne presoje – Business Judgement Rule – podjetniška odločitev
Odločitev družbenika o uveljavljanju zahtevka družbe proti poslovodji je materialnopravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe. Sklep skupščine drugo tožeče stranke proti UK ni bil niti zatrjevan, niti izkazan. Zato ni izpolnjen materialni pravni pogoj za vložitev odškodninske tožbe drugotožeče stranke proti UK.
Drugo tožeča stranka za vložitev tožbe proti JŠ ni imela pravnega, ampak le ekonomski interes, kateremu pa sodišče pravnega varstva ne nudi.
Podjetniška odločitev, ki se (kasneje) izkaže za škodljivo, še ne more pomeniti ravnanje v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti članov uprave oziroma direktorjev družbe z omejeno odgovornostjo.
Presoja skrbnosti ravnanja uprave kot poštenega in dobrega gospodarstvenika v skladu s pravilom poslovne presoje (Business Judgement Rule).
Tožnik je zaradi ozkega cestišča, v trenutku, ko je pristopil k vozniku tovornjaka, stal nekaj čez sredinsko črto, ki ločuje vozna pasova – okoli 10 cm na nasprotnem voznem pasu, po katerem je v tistem trenutku pripeljala zavarovanka toženke. Škodni dogodek bi lahko preprečil, če bi k vozniku tovornjaka pristopil z desne strani. S takšnim ravnanjem je nedvomno soprispeval k škodnemu dogodku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonito podana za nazaj. Tožena stranka je tožniku odpoved podala 7. 1. 2013 in tožnik jo je prejel 8. 1. 2013, pogodbo pa mu je odpovedala z 31. 12. 2012 in ga s tem dnem tudi odjavila iz vseh zavarovanj. Odpoved pogodbe o zaposlitvi začne učinkovati naslednji dan po njeni vročitvi. Tožena stranka bi morala tožniku odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga z iztekom tega roka, torej 7. 1. 2013. Zato je tožnik od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja 31. 12. 2012 do vključno 7. 2. 2013 upravičen do priznanja vseh pravic iz delovnega razmerja.
Bolj verjetno je, da bi upnik, ki je skrbno urejal izterjevanje svoje judikatne terjatve, v primeru, da bi nameraval večji del dolga dolžniku odpustiti, to tudi izrecno povedal v pisni obliki.
O tem, katero sodišče je pristojno odločati o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, je določeno v prvem in drugem odstavku 256. člena ZIZ. Zakon loči pristojnost glede na fazo konkretnega postopka. Tako je v drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, določena pristojnost za primer, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe vložen med pravdnim postopkom, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper izdani sklep na podlagi verodostojne listine. Torej v fazi postopka, ko izdani sklep o izvršbi predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe. V tem pravdnem postopku se odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj, ko je o tem odločeno s sodbo (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena citiranega zakona lahko le sodba. Zato je po izdaji sodbe, vse dokler ta ne postane izvršljiva po prvem odstavku 256. člena ZIZ, pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno izpodbijane sodbe, da gre za objektivno žaljive trditve, saj izjave o neki osebi – zasebnemu tožilcu, da je pokvarjenec, ni normalen, zmešan, butelj, da laže, krade, da je norec, butelj frdaman itd., vsekakor so izjave, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu. Gre torej za objektivno žaljive označbe zasebnega tožilca in storitev kaznivih dejanj razžalitve.
Strinja pa se sodišče druge stopnje z zagovornikom, da besedi „ciganija“ ter da nastavlja „ciganske cote“ ne pomenita napada na čast in dobro ime zasebnega tožilca oziroma ne pomenita negativne vrednostne sodbe o njem. Gre za opis stanja na določenem prostoru, ne pa za zmerjanje oziroma žaljivo izražanje o zasebnem tožilcu.
Tožena stranka tožniku plače, stroškov za prehrano, prevoz na delo in z dela ter terenskega dodatka v določenem obdobju ni izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Glede na medicinsko dokumentacijo in mnenje izvedencev v predsodnem in sodnem postopku ima tožnica nedvomno določene zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa ugotovljene zdravstvene težave niso takšne narave in teže, da bi tožnico popolnoma onesposabljale pri delu oziroma da bi bila zaradi njih popolnoma nezmožna za delo in da bi bila pri njej podana I. kategorija invalidnosti.
Za vračilo premoženja po 145. členu ZIKS ni pogoj, da je bilo premoženje podržavljeno.
Če se ugotovi, da je bilo obsojencu odvzeto tudi premoženje, ki je bilo formalno izvzeto iz zaplembe, pa ni ostalo pri ožjih družinskih članih, ga je potrebno skladno s prvim odstavkom 145. člena ZIKS, če je kazen zaplembe razveljavljena, vrniti.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost – pravica hoje in vožnje – pravni naslov – sodna poravnava
Ker toženci tožnikov ne vznemirjajo protipravno (pravica do hoje in vožnje temelji na sodni poravnavi), je bilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrniti.
ureditev dostopa – zahtevek na izgradnjo javne ceste po prostorskem izvedbenem načrtu - vsebina upravnih aktov - obvezujoč pravni akt - podlaga za civilnopravno upravičenje zasebnopravnih subjektov - nastanek civilne obveznosti
Pristojnost občine za izgradnjo javne cestne infrastrukture posamezniku ne daje pravice zahtevati, naj cesto tudi zgradi, četudi je njen obstoj (in časovni plan izgradnje) predvidela v prostorskem izvedbenem načrtu. Odlok o zazidalnem načrtu ni sicer neobvezujoč pravni akt, vendar to še ne pomeni, da ustvarja civilnopravne obveznosti občine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo – oblika pisnega opozorila – vročitev pisnega opozorila
Revizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da je zabeležko z vsebino, na kateri je zapisan zagovor tožnice o konkretnih očitanih kršitvah, opredeljenih v vabilu na zagovor, in zapisano pisno opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti kot pisno opozorilo, ki je v prvem odstavku 83. člena ZDR določeno kot pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka zato ni bila dolžna tožnici vročati še posebnega pisnega opozorila (ker je zakonski zahtevi iz prvega odstavka 83. člena ZDR z opozorilom v obliki zabeležke že zadostila).
ureditev meje – močnejša pravica – najverjetnejša katastrska meja – javno dobro – udeleženci postopka – nujni sosporniki
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je treba upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. Izjeme od tega pravila pa so mogoče v primeru pomanjkljivosti ali napak v katastru, kar je treba posebej ugotoviti.
Temelj za priznanje pravic iz delovnega razmerja je obstoj delovnega razmerja. Med terjatve iz delovnega razmerja spadajo plača, regres za letni dopust, povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo ter z dela. Do teh terjatev je upravičen delavec, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu (4. člen ZDR). Po uveljavljeni sodni praksi mora delavec, če uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja.
ZDR v četrtem odstavku 204. člena določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem, vendar delavcu navedene pravice iz delovnega razmerja pripadajo le v primeru, če obstoj delovnega razmerja ni sporen. Tožnik v tem delovnem sporu s tožbo ni uveljavljal obstoj delovnega razmerja, ampak le izplačilo plač s pripadki za določeno obdobje. Pravna podlaga za denarni zahtevek je delovno razmerje pri toženi stranki. V tej fazi postopka torej dejstvo obstoja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki še ni sporno. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrglo tožbo, napačno uporabilo prvi odstavek 274. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost odločitve. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
pravdni stroški - pripoznava tožbenega zahtevka - razširitvev tožbenega zahtevka – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - nadaljevanje pravdnega postopka -prerekana izločitvena pravica
Uporaba 157. člena ZPP je glede na okoliščine konkretnega primera zmotna. Tožena stranka je izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka podala, predno je prejela vlogo tožeče stranke z razširitvijo tožbenega zahtevka še z zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov. Uporabiti je potrebno splošna pravila iz 154. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ustrezna zaposlitev
Po določbi tretjega odstavka 88. člena ZDR je delodajalec dolžan preveriti, ali je mogoče delavca zaposliti na drugih delih oziroma ga kako drugače prekvalificirati za opravljanje primernega dela. Če delodajalec nima prostih delovnih mest in potreb po njihovi zasedbi, takšne možnosti ni dolžan preveriti. Vendar se dolžnost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi nanaša le na dolžnost ponudbe ustreznega dela, ne pa katerekoli zaposlitve. Ustrezna zaposlitev je skladno z določbo tretjega odstavka 90. člena zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je v primeru tožnic dokazala, da ni imela možnosti, da bi jih ob odpovedi pogodbe prezaposlila na druga ustrezna dela oziroma jim v tej zvezi omogočila prekvalifikacijo, zato ni kršila določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.
URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - odmera - pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071697
OZ člen 459, 461, 462, 462/1, 462/2, 465. SZ-1 člen 3, 3/3, 5. SPZ člen 105, 121, 121/2. ZPP člen 286, 286/2, 286a, 315.
kupoprodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – predpostavke jamčevanja za napake – tipske napake – skupni deli stanovanjske stavbe – grajanje napak – vmesna sodba – materialno procesno vodstvo – prekluzija – konkretiziran poziv – izvršljivost tožbenega zahtevka – aktivna legitimacija
Prvo sodišče bi moralo za izdajo vmesne sodbe ugotoviti vse predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih stanovanjske stavbe je do vložitve tožbe iz tega naslova upravičen vsak solastnik, ne glede na njegov solastninski delež.
V notifikacijskem postopku je dovolj, da je prodajalec seznanjen o obstoju napake kot tipske napake. Vendar je potrebno notifikacijo posameznih napak ločiti od konkretizacije oz. določnosti in izvršljivosti tožbenega zahtevka, s katerim posamezni tožnik uveljavlja varstvo svoje pravice.
Tožbeni zahtevek na odpravo tipskih napak na vseh stanovanjih v določenem nizu objektov bi moral biti konkretiziran tako, da bi se glasil na odpravo napake v korist konkretnega tožnika v konkretnem stanovanju in šele v tem primeru bi tak zahtevek bil določen in s tem izvršljiv.
Stranka je z navedbami na prvem naroku prekludirana le, če sodišče na ustrezen način s pozivom izvede materialno procesno vodstvo pred narokom. Sankcija je predvidena le za primer in v obsegu, ko je poziv sodišča konkretiziran, se pravi vezan na določeno postavljena vprašanja glede konkretnih okoliščin s katerim stranke dopolnjujejo trditveno podlago in ponudijo dokaze, in splošen poziv ne zadostuje.
Dokazno breme glede dejstva, da je kreditno pogodbo kot kreditojemalka podpisala prav toženka, se je po ugovoru toženke, da omenjene kreditne pogodbe ni podpisala, in ob upoštevanju, da gre za negativno dejstvo, prevalilo na tožnico.
Dokazna ocena je prosta, kar pomeni, da ni formalnih dokaznih pravil. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat potrdili, da je o pravno pomembnem dejstvu mogoče sklepati tudi na podlagi vsebinsko sklenjenega sklopa indičnih dejstev.
zahteva na odstranitev škodne nevarnosti – prekomerne imisije – manjvrednost hiše – nova škoda – škoda na stanovanjski hiši – uporaba železniškega industrijskega tira – tresljaji in vibracije – hrup – vzročna zveza
Tudi za odškodninsko odgovornost glede nove škode morajo biti izpolnjeni vsi elementi splošnega civilnega delikta.
Ne gre za novo škodo, pač pa za škodo, ki je bila že ugotovljena in plačana v drugih postopkih.