izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je prišel k direktorici tožene stranke v pisarno ter zahteval, da ga odpusti iz poslovnih razlogov, sicer jo bo kazensko ovadil, da ga je spolno nadlegovala. Rekel ji je, da je najslabša šefica na svetu, da je najslabša mati, da bo uredil, da ji bodo odvzeli otroke. Določenega dne je tožnik direktorico poklical zjutraj po telefonu in ji sporočil, da ga tega dne ne bo na delo. Ker mu prostega dne ni odobrila, pa tudi sicer je bila sama v bolniškem staležu in o tem ni mogla odločati, je tožnik žalitve in grožnje ponovil. S takšnim ravnanjem je tožnik huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer določilo 35. člena ZDR, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S tem pa je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Hvalevredna je obsojenčeva pripravljenost ozdraviti se odvisnosti od drog, kar je nenazadnje razvidno tudi iz zdravniškega potrdila, iz katerega izhaja, da je obsojenec zaključil z metadonskim zdravljenjem, vendar to dejstvo samo po sebi še ne daje zadostnega jamstva za oceno, da bi obsojenec na prostosti kaznivih dejanj, povezanih z mamili, ne ponavljal. Dejstvo je, da je sodišče obsojencu v okviru pogojne obsodbe že dvakrat dalo možnost, da svojo pripravljenost odreči se zlorabam drog oz. spravljanju le-teh v promet izkaže, pa je obsojenec ni izkoristil. Celo nasprotno, zadnje obravnavano kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, je pripeljalo tudi do preklica prejšnje pogojne obsodbe in izreka enotne dveletne zaporne kazni. Jasno je tedaj, da obsojenec pravega odnosa do svojega inkriminiranega početja nima. Pa tudi sicer morajo pogoji z osmega odstavka 86. člena KZ, pod katerimi lahko sodišče ugodi predlogu obsojenca za alternativno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist, biti podani kumulativno. Temu je tako zaradi tega, ker so alternativni načini izvrševanja kazni zapora v zakonodaji predvideni le kot izjema, ne pa kot pravilo.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079130
OZ člen 190, 416, 416/2. ZZZDR člen 52, 52/1. ZPP člen 163.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v tujo nepremičnino – obligacijska terjatev kot skupno premoženje – kolektivna terjatev – upravljanje skupnega premoženja – sosporništvo zakoncev – nujno sosporništvo - aktivna legitimacija
Čeprav gre za skupno terjatev tožnika in bivše žene, zakonca pa tudi po razvezi zakonske zveze s skupnim premoženjem vse do njegovega prenehanja oziroma do razdelitve upravljata in razpolagata skupno in sporazumno, to ne pomeni, da tožnik ne bi smel sam tožiti.
Vzrok nezgode ni v svetlobnem jašku kot takem, pač pa v nevzdrževanem pokrovu svetlobnega jaška, ki se nahaja na javni pohodni površini pločnika.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, 1) v kakšnem stanju se je nahajal pokrov v času škodnega dogodka, 2) kaj je pripeljalo do škodnega dogodka, in 3) ali je bila s strani tožeče stranke zatrjevana dotrajanost pokrova jaška navzven zaznavna.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prava neuka stranka
Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30-dnevnega roka od njene vročitve (72. čl. ZDSS-1), kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči.
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se po 8. odst. 112. člena ZPP šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Tožnik zatrjuje, da je tožbo poslal priporočeno, vendar jo je naslovil na naslov tožene stranke. Pri tem dodaja, da je prava neuka stranka. Tudi v tem primeru sodišče ne more šteti, da je bila vloga vložena pravočasno, saj je tožnik ni poslal nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, temveč jo je poslal na naslov tožene stranke. Izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev tedaj, ko stranka vlogo najprej nepravilno pošlje drugemu državnemu organu, ki ni sodišče, v danem primeru toženi stranki. V dokončni odločbi tožene stranke pa je v pravnem pouku tudi izrecno določeno, da lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in sicer v roku 30 dni od vročitve te odločbe.
motenje posesti – naročilo odklopa električne energije – samopomoč – posest – pravica do posesti – dobrovernost posestnika
Toženčevi ugovori, da posest tožeče stranke ni temeljila na najemni pogodbi, temveč na samovoljni zasedbi gostinskega lokala, da tožeča stranka ne plačuje najemnine in da ima že več mesecev blokiran TRR, na varstvo posesti ne vpliva, saj tega daje sodišče glede na stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upošteva pravico do posesti in dobrovernost posestnika.
ZPP člen 140, 142, 142/3. ZDR člen 83, 87, 110, 110/1, 111,111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna obdolžitev - zagovor – vabilo na zagovor - vročitev – osebna vročitev – nadomestna vročitev - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Revizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da zgolj pomanjkljivost pri vročanju, ki je bila v tem, da vročevalec pri sosedu ali v hišnem predalčniku ni pustil obvestila oz. pisnega sporočila, naj bo tožnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje (po 3. odstavku 142. člena ZPP, ki je veljal pred novelo ZPP-D), ampak je naslednji dan pisanje (z vabilom in pisno obdolžitvijo) vročil tožnikovemu očetu, ker tožnika tudi tega ni bilo doma, ni razlog za nezakonitost izredne odpovedi (zaradi kršitve pravice do zagovora). Pisanje je bilo vročeno osebi, ki bi ji bilo nadomestno vročeno tudi v primeru, če bi vročevalec prejšnji dan pustil obvestilo v hišnem predalčniku, tožnik pa niti ni zatrjeval, da le zaradi navedene pomanjkljivosti vabila ni opazil. Zato mora tožnik kot je v obrazložitvi sklepa, opr. št. VIII Ips 189/2011 z dne 4. 9. 2012 navedlo VS RS, sam prevzeti rizik za to, da pošiljke, ki jo je preko očeta prejel, ni pravočasno odprl in prebral, kar pomeni, da toženi stranki, ki je tožniku kar trikrat poskusila vročiti vabilo na zagovor, ni mogoče očitati, da tožniku zagovora ni omogočila.
Tožnik potem, ko se je sprl z direktorjem, ni več prihajal na delo in je bil odsoten z dela brez opravičila več kot pet dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je tožena stranka dokazala, da je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
motenje posesti - pridobitev posesti dediča - posredna posest - dejanska oblast nad stvarjo - aktvina legitimacija - dokazna ocena
Če je bil zapustnik posredni posestnik, takšno obliko posesti podedujejo tudi njegovi dediči; če pa je bil zapustnik neposredni posestnik, postanejo njegovi dediči neposredni posestniki. Neposredno posest pridobijo, ne da bi izvajali neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Četudi bi bilo motilno dejanje storjeno še za časa življenja A. P., je imela tožeča stranka kot dedič po pokojni A. P. aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zaradi motenja posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021610
ZPP člen 8.
dokazna ocena - vmesna sodba
Ugotavljanje okoliščin konkretnega življenjskega primera - škodnega dogodka, ne more temeljiti zgolj na domnevah in izkušnjah iz podobnih življenjskih primerov, neodvisnih od konkretne zadeve, posebej ob dejstvu obširno izvedenega dokaznega postopka z zaslišanjem ob škodnem dogodku prisotnih prič. Po prepričanju sodišča druge stopnje so izpovedbe večjega števila zaslišanih prič, še posebej, če so te tako ali drugače zainteresirane za izid postopka, le redko skladne. Ključna naloga sodišča v okviru dokazne ocene pa je izluščiti verzijo dogodka, ki jo potrjuje čim več čimbolj verodostojnih in zanesljivih prič. Če se le-ta ujema oz. dopolnjuje tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, omogoča zaključek o dejanskem poteku dogodka.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki jo je tožnik vložil prepozno (po izteku 30 dnevnega roka od vročitve odločbe), se zavrže. Rok za vložitev tožbe je prekluzivni materialni rok, zato ga ni mogoče podaljšati.
Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).
Trditve o nevšečnostih ob reševanju reklamacije in ugotovitve o obsegu pretrpljene škode v povezavi z intenzivnostjo ugotovljene nevšečnosti ne dosegajo intenzivnosti trpljenja, nujne za prisojo denarne odškodnine za (katerokoli obliko) nepremoženjske škode na podlagi splošnih določb odškodninskega prava.
Ker sta bila tožnika primerno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami, ki se tičejo konkretnega turističnega aranžmaja, postopek pa ni pokazal, da toženec ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, tožencu tudi ni mogoče očitati zavajajočega oglaševanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071698
ZPP člen 274, 319. OZ člen 1019, 1019/2. ZHKS člen 15. ZPPSL člen 144.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve – napotitveni sklep – več napotitvenih sklepov glede iste terjatve – pravni interes – res iudicata – zakonito poroštvo – odgovornost za obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – hranilno kreditne službe – izvedba naroka
Napotitveni sklepi se nanašajo na isto (prerekano) terjatev, o obstoju katere se (lahko) odloča le enkrat.
Z napotitvenim sklepom tožnik izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Na podlagi kasnejših napotitvenih sklepov, zaradi že vložene tožbe, tožnik ni bil dolžan vložiti nove tožbe. Vprašanje zakonitosti izvedbe trikratnega preizkusa tožnikove terjatve in posledično treh napotitvenih sklepov se nanaša na stečajni postopek in na predmetni postopek ne vpliva.
Velja, da bo narok opravljen, če ga sodišče ne prekliče.
dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev – pisna pomota – navedba opravilne številke
Zaradi očitne pisne pomote pri oznaki opravilne številke, ki se je primerila pritožnici, sodišče kljub korektno opravljenim poizvedbam pri elektronsko vodenem vpisniku vloge še ni moglo obravnavati po vsebini. Zato se nakazuje, da je ostalo dejansko stanje o vložitvi dopolnitve tožbe in njeni pravočasnosti nepravilno ugotovljeno. Posledično je lahko preuranjena in zmotna odločba o zavrženju tožbe.
stiki – korist otroka – izvrševanje stikov – namen stikov
Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.
Tožena stranka je pri določitvi (letne) ocene dela javnega uslužbenca v celoti upoštevala ustrezne kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem ocenjevalnem obdobju delo opravil kvalitetno in je dosegel delovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je prejel oceno dobro. Tožnik ni dosegel rezultatov, ki bi bili (visoko) nad pričakovanji glede ostalih kriterijev ocenjevanja, zato je ocena dobro utemeljena.
ZDR člen 6, 6/6, 6/7, 184. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - premoženjska škoda - iguba na dohodku
Tožena stranka (javni zavod - bolnišnica) je imela resen namen, da s tožnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za objavljeno delovno mesto bolničarja - negovalca, spremljevalca. Glede zaposlitve tožnika si je premislila potem, ko je izvedela za dejstvo, da je tožnik HIV pozitiven. Opisano ravnanje tožene stranke pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, kakor je določena v tretjem odstavku 6. člena ZDR. Zato je tožena stranka tožniku odškodninsko odgovorna za nastalo škodo v višini izpadlega dohodka.
ZD člen 28, 28/3, 106, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 546, 547, 547/1, 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izročilna pogodba – strinjanje z izročitvijo in razdelitvijo premoženja – darilo
Ker se sodedinje ne strinjajo z izročilno pogodbo, s katero je določeno premoženje zapustnice prešlo na pritožnico, se to premoženje po zakonu šteje za darilo. Da ni bilo darilo, mora dokazati pritožnica. Zato je njena pravica manj verjetna.