Glede na dohodke pravdnih strank je pritožbeno sodišče izjemoma upoštevalo, da se z otroškim dodatkom krijejo osnovne življenjske potrebe otroka, zato je od skupnih mesečnih stroškov odštelo otroški dodatek.
obnova postopka – obnovitveni razlog – neobstoj pooblastila – kršitev pravil o zastopanju
Na obnovitveni razlog „neobstoj pooblastila – neupravičeno zastopanje oziroma na kršitev pravil o zastopanju nasploh“ se lahko sklicuje le neupravičeno zastopani, ne pa nasprotna stranka (saj gre za varstvo neupravičeno zastopanega).
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dobrovernost graditelja
Tožnika sta v 70-tih letih prejšnjega stoletja na tu obravnavani sporni nepremičnini zgradila obstoječi stanovanjski objekt, ki v preostalem delu stoji na sosednji nepremičnini, pri čemer ni bilo znano, niti bi moralo biti znano tožnikoma in pravni prednici toženca, da gradita na tujem zemljišču, pravna prednica toženca pa je za gradnjo vedela in se ji ni uprla. Ob takem dejanskem stanju so izpolnjeni vsi zakonski znaki za pridobitev lastninske pravice na strani tožnikov na tu obravnavanem spornem zemljišču z gradnjo na tujem zemljišču po določilu takrat veljavnega ZTLR.
plačilo pravdnih stroškov – umik tožbe – prejem tožbe – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku – začetek pravdnega postopka
Glede na dejstvo, da tožena stranka še ni prejela tožbe in zato še ni bila seznanjena z zahtevkom, je edina okoliščina, ki bi toženo stranko razbremenila plačila stroškov te pravde, da ni dala povoda za tožbo. Povod za tožbo pa je tožena stranka dala, saj je nedvoumno, da je v izvršilnem postopku ugovarjala ugovoru tretjega, tožnika tu, posledično čemur je bil ugovor zavrnjen, tretji pa je imel nedopustnost izvršbe možnost uveljavljati s tožbo, kar je bila tožba v tej pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021610
ZPP člen 8.
dokazna ocena - vmesna sodba
Ugotavljanje okoliščin konkretnega življenjskega primera - škodnega dogodka, ne more temeljiti zgolj na domnevah in izkušnjah iz podobnih življenjskih primerov, neodvisnih od konkretne zadeve, posebej ob dejstvu obširno izvedenega dokaznega postopka z zaslišanjem ob škodnem dogodku prisotnih prič. Po prepričanju sodišča druge stopnje so izpovedbe večjega števila zaslišanih prič, še posebej, če so te tako ali drugače zainteresirane za izid postopka, le redko skladne. Ključna naloga sodišča v okviru dokazne ocene pa je izluščiti verzijo dogodka, ki jo potrjuje čim več čimbolj verodostojnih in zanesljivih prič. Če se le-ta ujema oz. dopolnjuje tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, omogoča zaključek o dejanskem poteku dogodka.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 406. ZMEPIZ člen 43. URS člen 33, 50.
nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba - zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnice o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnica uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Zmotno je stališče, da je ponovna odmera pokojnine možna zato, ker pri prvotni odločbi zneski, ki jih tožnica uveljavlja naknadno, niso bili priznani in da tožena stranka o spornem delu plač ni odločila oziroma da tožnica pravice do vštetja tega dela plač v pokojninsko osnovo ni uveljavila ter zato v tem delu še ni pravnomočno odločeno.
Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih
O tem, katero sodišče je pristojno odločati o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, je določeno v prvem in drugem odstavku 256. člena ZIZ. Zakon loči pristojnost glede na fazo konkretnega postopka. Tako je v drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, določena pristojnost za primer, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe vložen med pravdnim postopkom, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper izdani sklep na podlagi verodostojne listine. Torej v fazi postopka, ko izdani sklep o izvršbi predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe. V tem pravdnem postopku se odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj, ko je o tem odločeno s sodbo (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena citiranega zakona lahko le sodba. Zato je po izdaji sodbe, vse dokler ta ne postane izvršljiva po prvem odstavku 256. člena ZIZ, pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravila obveznega zdravstvena zavarovanja v prvem odstavku 135. člena določajo, da ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma s pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje. Tumor tožnice je bil v tujini operabilen, medtem ko v Sloveniji tehnična odstranitev tumorja ni bila mogoča, predvsem zaradi premalo izkušenj na tem področju. Ker je bil poseg v tujini uspešen in ker so bile v Sloveniji v bistvu izčrpane možnosti zdravljenja, je izpolnjen dejanski stan po določbi prvega odstavka 135. člena POZZ. Zato je tožnica upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
neposredna zahteva podizvajalcev - asignacijska pogodba
V temeljni pogodbi je manjkal bistveni del nakazila, to je pooblastilo glavnega izvajalca (nakazovalca, asignanta), prejemniku nakazila (tožeči stranki, asignatarju), da v svojem imenu sprejme izpolnitev. Zato je sodišče zmotno štelo, da je že s temeljno pogodbo dano nakazilo (asignacija), ki upravičuje tožečo stranko, kot podizvajalca, da zahteva plačilo od tožene stranke, kot naročnika del, za tista dela, ki jih je opravila na podlagi pogodbenega razmerja med njo in glavnim izvajalcem.
začasna odredba - predhodna odredba - namen zavarovanja - nevarnost za uveljavitev terjatve
Začasna odredba je dopustna, če upnik s predhodno odredbo ne bo dosegel koristi, ki mu jo zagotavlja začasna odredba. Presojo v tej smeri je potrebno opraviti glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ki izhajajo iz trditvene podlage strank, upoštevaje vsebino predlagane začasne in predhodne odredbe. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke.
Konkretno obremenjevanje premoženja tožene stranke kaže na obstoj verjetne nevarnosti, da bo izterjava terjatve tožeče stranke otežena, upoštevaje višino čistega dobička tožene stranke in višino terjatve tožeče stranke v tem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi ukinitve tožničinega dela asistentke proizvodnje je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za nedoločen čas. Ukinitev delovnega mesta je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
priposestvovanje - zakonita posest - dobra vera - dobroverna lastniška posest - uporaba parcele
SPZ je opustil koncepcijo zakonite posesti, ker je zakonodajalec menil, da je zahteva po pravnem naslovu že zaobsežena v zahtevi po dobrovernosti. Glede na definicijo dobroverne lastniške posesti je namreč izključeno, da bi bil posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, lahko dobroveren. Zgolj uživanje, obdelovanje ali kaj podobnega ne more biti podlaga za priposestvovanje.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Za prevedbo ni relevantno, kaj je tožnik delal pred in po prevedbi, saj se prevedba skladno z avtentično razlago 49. a člena ZSPJS opravi glede na zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi.
Sodna praksa je oblikovala stališče, da je odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so na podlagi primerjave med prejšnjimi in novimi delovnim mesti izdelale prevedbeno tabelo.
Izrek obsega odločbo, s katero sodišče ugodi posameznemu predlogu oziroma predlogom, ki se nanašajo na glavno stvar ali odločbo, s katero jih zavrne. Pri tem pa mora biti izrek pri opredeljevanju predloga, o katerem je sodišče z izrekom odločilo, tako natančen, da je jasna njegova vsebina. Šele natančna opredelitev vsebine varstva, ki ga je sodišče nudilo oziroma zavrnilo, daje podlago za pritožbeni preizkus odločitve. Natančna opredelitev varstva v izreku sodne odločbe pa ni pomembna zgolj zaradi možnosti preizkusa odločitve, ampak tudi za določitev subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti. Pravnomočnost namreč zajame le izrek, ne pa razlogov zanj. Obrazložitev lahko predstavlja le utemeljitev sicer (same po sebi) vsebinsko jasne odločitve. Povedano drugače: vsebina odločitve mora biti razvidna iz izreka, ne pa (le) iz obrazložitve.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273. ZDR-1 člen 215, 215/2, 215/3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
V tej fazi postopka verjetnost obstoja tožničine terjatve še ni izkazana (tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevaje določila delovnopravne zakonodaje), zato njen predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
Bolj verjetno je, da bi upnik, ki je skrbno urejal izterjevanje svoje judikatne terjatve, v primeru, da bi nameraval večji del dolga dolžniku odpustiti, to tudi izrecno povedal v pisni obliki.
motenje posesti – naročilo odklopa električne energije – samopomoč – posest – pravica do posesti – dobrovernost posestnika
Toženčevi ugovori, da posest tožeče stranke ni temeljila na najemni pogodbi, temveč na samovoljni zasedbi gostinskega lokala, da tožeča stranka ne plačuje najemnine in da ima že več mesecev blokiran TRR, na varstvo posesti ne vpliva, saj tega daje sodišče glede na stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upošteva pravico do posesti in dobrovernost posestnika.
Ko je prvo sodišče na naroku razglasilo sklep o zavrnitvi preostalih dokaznih predlogov in stranke posebej opozorilo, da ostalih dokazov ne bo izvedlo, ker so nepotrebni in v nadaljevanju sprejelo sklep, da se obravnava zaključi zaradi izdaje sodbe, bi morala tretjetožnica na podlagi 286.b člena ZPP na naroku opozoriti prvo sodišče, da je z zavrnitvijo dokazov sodišče kršilo načelo do enakega varstva pravic in tožnici odvzelo pravica do izjave in pravico do kontradiktornega postopka.
Od skrbne stranke, ki pravice v postopku uporablja pošteno, se pričakuje, da bo že v postopku pred sodiščem prve stopnje vsaj opozorila na dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze oziroma vsaj opozorila sodišče, da nasprotuje sklepu sodišča, da se posamezni dokazi ne izvedejo. Stranka, ki se v postopku ne odzove na takšen način in „hrani“ te razloge za pritožbo, ne ravna skrbno in na ta način zlorablja procesne pravice.