ZPP člen 318, 318/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496. ZPUOOD člen 18.
zamudna sodba - plača - aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - sklepčnost - spregled pravne osebnosti
Po 18. 11. 2011 (dan uveljavitve 18. člena ZPUOOD) ne velja več določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP o solidarni odgovornosti aktivnih družbenikov za izpolnitev obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Tožnik je tožbo najprej vložil zoper družbo, po njenem izbrisu iz sodnega registra pa je predlagal, da se postopek nadaljuje zoper toženo stranko, pri čemer je svoj zahtevek utemeljil izključno z navedbami, da je tožena stranka aktivni družbenik, ki je imela možnost vplivati na poslovanje izbrisane družbe, pa kljub temu ni opravila finančnega prestrukturiranja niti predlagala uvedbe stečajnega postopka. Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije je bil sprejet po 17. 11. 2011, ko sta prenehali veljati določba 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da iz tožbenih navedb o tem, da je tožena stranka aktivni družbenik izbrisane družbe, ne izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka dolžna plačati obveznosti, ki jih je izbrisana družba imela do tožnika. Zato je sodišče prve stopnje ob zmotni uporabi materialnega prava (oprlo se je na določbe ZFPPIPP, ki v tem primeru ne pridejo v poštev) izdalo zamudno sodbo, čeprav bi moralo tožeči stranki naložiti, da odpravi nesklepčnost tožbe.
V skladu s 1. členom 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da plačilo svoje terjatve zahteva od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
Strošek za pridobitev zdravniških potrdil ni neposredna posledica škode iz obravnavanih škodnih dogodkov, ampak je nastal že kot strošek uveljavljanja odškodnine. Torej je to lahko kvečjemu strošek postopka in ga je, da mu je možno ugoditi, potrebno tudi tako uveljavljati.
trditvena podlaga - notifikacja napak - napake pri izvedbi del
Sodišče je zmotno štelo, da tožena stranka ni podala zadosti trditvene podlage glede napak pri izvedbi del, ker je ugovor izvedbe del z napako podala šele v drugi pripravljalni vlogi in ker pri tem naj ne bi konkretizirala napake, saj naj ne bi navedla, kdaj je notificirala napako, komu je notificirala napako in kako jo je notificirala.
CSD ni pojasnil razlogov za odločitev, da stiki toženca z otrokom potekajo le dnevno, in da otrok prespi pri materi, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od CSD, da pojasni in obrazloži razloge za takšno mnenje. Otrok je ob stikih pri tožencu že prespal, zato je treba v novem postopku ugotoviti, kakšni stiki so v korist otroka in od CSD zahtevati, da pojasni in podrobno navede strokovne razloge, zaradi katerih sledi predlogu tožnice, da ni v korist otroka, da prespi pri očetu v času stikov.
Toženka se v postopku pred sodiščem prve stopnje na načelo sočasnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti ni sklicevala. Sicer pa tudi v pritožbi glede zatrjevane sočasnosti izpolnitve, kar predstavlja pravni standard, ne ponudi niti trditev in še manj dokazov.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prava neuka stranka
Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30-dnevnega roka od njene vročitve (72. čl. ZDSS-1), kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči.
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se po 8. odst. 112. člena ZPP šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Tožnik zatrjuje, da je tožbo poslal priporočeno, vendar jo je naslovil na naslov tožene stranke. Pri tem dodaja, da je prava neuka stranka. Tudi v tem primeru sodišče ne more šteti, da je bila vloga vložena pravočasno, saj je tožnik ni poslal nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, temveč jo je poslal na naslov tožene stranke. Izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev tedaj, ko stranka vlogo najprej nepravilno pošlje drugemu državnemu organu, ki ni sodišče, v danem primeru toženi stranki. V dokončni odločbi tožene stranke pa je v pravnem pouku tudi izrecno določeno, da lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in sicer v roku 30 dni od vročitve te odločbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073273
URS člen 26.
odškodninska odgovornost države – odgovornost za ravnanje državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – sodišče kot dolžnikov dolžnik – organ oprave izvršbe – vrnitev preostanka kupnine dolžniku – zarubljena sredstva – možnost poplačila
Sodišče v prvi izvršilni zadevi je bilo pahnjeno v položaj, ko je imelo pred seboj dva pravnomočna sklepa. Prvega, po katerem se preostanek kupnine vrne dolžniku, in drugega (oziroma sklop drugih dveh), po katerih so ta sredstva zarubljena. Ker sodišče v prvi zadevi ni bilo dolžnikov dolžnik, marveč organ, ki opravlja izvršbo, je ravnalo pravilno, ko se je te svoje vloge (in pravilne pravne podlage za svoje ravnanje) dosledno držalo.
stiki – korist otroka – izvrševanje stikov – namen stikov
Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.
Tožena stranka je pri določitvi (letne) ocene dela javnega uslužbenca v celoti upoštevala ustrezne kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem ocenjevalnem obdobju delo opravil kvalitetno in je dosegel delovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je prejel oceno dobro. Tožnik ni dosegel rezultatov, ki bi bili (visoko) nad pričakovanji glede ostalih kriterijev ocenjevanja, zato je ocena dobro utemeljena.
Uporabo meničnih predpisov pri bianco menici je treba presojati glede na značilnost bianco menice, ki jo oblikujeta tako obligacijsko kot menično pravno razmerje, kar pomeni, da je menične zaveze podpisnikov menice, ki izvirajo iz bianco menice presojati drugače kot pri izdaji klasične popolne menice. Zlasti v primeru, ko je menični upnik prvi imetnik menice, je sporna vprašanja podpisnika menice presojati upoštevaje vsebino temeljnega posla in skladnost tega z menico in to ne le glede trasanta, temveč tudi glede poroka oziroma avalista. Tako ima tudi avalist ugovore glede skladnosti menice z osnovno pogodbo, poleg tega pa tudi ugovor nepoštene pridobitve menice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074672
ZEPT člen 1, 5, 6, 6/3, 11, 11/1, 18, 18/3. ZMed člen 2, 2/1, 2/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 2, 350, 350/3.
elektronsko poslovanje na trgu – spletni forum - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – dolžnost ukrepanja – začasna odredba - okrnitev ugleda pravne osebe – prekoračitev zahtevka – rok za plačilo stroškov
Za kršitve tretjih oseb odgovarja (tudi) tisti, ki, ne da bi bil sam storilec oziroma udeleženec pri kršitvi, kakorkoli adekvatno kavzalno prispeva h kršitvi zaščitene dobrine oziroma ustvari tveganje za kršitev, ob pogoju, da je od njega v primerih kršitve mogoče tako pravno kot tudi dejansko upravičeno pričakovati, da bi lahko preprečil kršitev.
ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1. ZPP čen 338, 338/2.
zamudna sodba - plača
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati niti temelju niti višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, pa tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotnega in nepopolnega dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo 2. odstavka 338. člena ZPP.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074112
ZTLR člen 25, 25/1, 25/5. ZDR člen 4, 18, 18/3. OZ člen 131.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – družinska gradnja – gradnja v okviru delovnega razmerja – slaba vera graditelja – nasprotovanje gradnji – tihi pristanek lastnika – prispevek zemljiškoknjižnega lastnika – superficies solo cedit – črna gradnja – odškodninska odgovornost lastnika – rušenje objekta na podlagi upravne odločbe – vzročna zveza
Glede na to, da lahko v skladu z določbo 25. člena ZTLR lastnik zemljišča po preteku 3 letnega roka zahteva le še prometno vrednost zemljišča, pripade lastninska pravica na zemljišču graditelju.
Tožnica in pravni nasledniki njenega pok. moža naj ohranijo v lasti to, kar sta tožnica in pok. mož (toženkin nečak) na ugotovljen način, torej na tujem (tetinem, toženkinem) zemljišču, a brez njenega nasprotovanja (a ne zanjo) in večinoma s svojim delom in sredstvi, tudi ustvarila.
Protipravnost je podana zaradi kršitev splošnega načela o prepovedi povzročanja škode, ki je v opustitvi prizadevanj za ohranitev substance truda in sredstev, ki so bili vloženi v sicer nelegalno zgrajen objekt in v predčasni izvršitvi upravne odločbe. Ugotovitev, da legalizacija ni bila možna, pa vodi do zaključka o pomanjkanju vzročne zveze.
stvarna služnost –posestno varstvo služnosti – konfesorna tožba – stranska intervencija – poziv sodišča na vstop v pravdo – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes
ZPP ne pozna določbe, v skladu s katero bi bilo sodišče dolžno pozvati subjekt, ki ga ena od pravdnih strank predlaga za stranskega intervenienta, da naj v tej vlogi vstopi v pravdo. Stranska intervencija je vselej v interesu pravdne stranke, ki jo predlaga, in (seveda samega) intervenienta, zaradi česar je (kvečjemu) naloga stranke, da o pravdi obvesti potencialnega intervenienta
Tožena stranka bi morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.
zahteva na odstranitev škodne nevarnosti – prekomerne imisije – manjvrednost hiše – nova škoda – škoda na stanovanjski hiši – uporaba železniškega industrijskega tira – tresljaji in vibracije – hrup – vzročna zveza
Tudi za odškodninsko odgovornost glede nove škode morajo biti izpolnjeni vsi elementi splošnega civilnega delikta.
Ne gre za novo škodo, pač pa za škodo, ki je bila že ugotovljena in plačana v drugih postopkih.
Določba, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti drugi stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo, v danem primeru ni uporabljiva. Ta določba se ne nanaša na razloge, zaradi katerih je bila tožba vložena oziroma na utemeljenost in potrebnost vložene tožbe. Nanaša se na stroške, ki nastanejo zaradi krivdnega ravnanja oziroma zaradi določenih dogodkov, ki se stranki pripetijo tekom postopka in zaradi katerih je dolžna nasprotni stranki, ne glede na uspeh v postopku, povrniti tako nastale stroške.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost – pravica hoje in vožnje – pravni naslov – sodna poravnava
Ker toženci tožnikov ne vznemirjajo protipravno (pravica do hoje in vožnje temelji na sodni poravnavi), je bilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrniti.
ZIZ člen 17, 20a, 21, 44, 44/1. ZPP člen 108, 108/4.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - res iudicata
Sodišče lahko preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo glede usklajenosti izterjevane terjatve s terjatvijo izvršilnega naslova le, če vsebina predloga tak preizkus omogoča. Upnik mora terjatev strukturirati tako, da je jasno, kakšen je znesek glavnice, pogodbenih obresti, že zapadlih zamudnih obresti in stroškov, ter kako je posamezne dele zahtevka v skladu z izvršilnim naslovom obračunal.
Glede opredeljenosti zahtevka ne gre za vprašanje sklepčnosti predloga, temveč njegove formalne pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno izpodbijane sodbe, da gre za objektivno žaljive trditve, saj izjave o neki osebi – zasebnemu tožilcu, da je pokvarjenec, ni normalen, zmešan, butelj, da laže, krade, da je norec, butelj frdaman itd., vsekakor so izjave, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu. Gre torej za objektivno žaljive označbe zasebnega tožilca in storitev kaznivih dejanj razžalitve.
Strinja pa se sodišče druge stopnje z zagovornikom, da besedi „ciganija“ ter da nastavlja „ciganske cote“ ne pomenita napada na čast in dobro ime zasebnega tožilca oziroma ne pomenita negativne vrednostne sodbe o njem. Gre za opis stanja na določenem prostoru, ne pa za zmerjanje oziroma žaljivo izražanje o zasebnem tožilcu.