vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost – pravica hoje in vožnje – pravni naslov – sodna poravnava
Ker toženci tožnikov ne vznemirjajo protipravno (pravica do hoje in vožnje temelji na sodni poravnavi), je bilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrniti.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074112
ZTLR člen 25, 25/1, 25/5. ZDR člen 4, 18, 18/3. OZ člen 131.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – družinska gradnja – gradnja v okviru delovnega razmerja – slaba vera graditelja – nasprotovanje gradnji – tihi pristanek lastnika – prispevek zemljiškoknjižnega lastnika – superficies solo cedit – črna gradnja – odškodninska odgovornost lastnika – rušenje objekta na podlagi upravne odločbe – vzročna zveza
Glede na to, da lahko v skladu z določbo 25. člena ZTLR lastnik zemljišča po preteku 3 letnega roka zahteva le še prometno vrednost zemljišča, pripade lastninska pravica na zemljišču graditelju.
Tožnica in pravni nasledniki njenega pok. moža naj ohranijo v lasti to, kar sta tožnica in pok. mož (toženkin nečak) na ugotovljen način, torej na tujem (tetinem, toženkinem) zemljišču, a brez njenega nasprotovanja (a ne zanjo) in večinoma s svojim delom in sredstvi, tudi ustvarila.
Protipravnost je podana zaradi kršitev splošnega načela o prepovedi povzročanja škode, ki je v opustitvi prizadevanj za ohranitev substance truda in sredstev, ki so bili vloženi v sicer nelegalno zgrajen objekt in v predčasni izvršitvi upravne odločbe. Ugotovitev, da legalizacija ni bila možna, pa vodi do zaključka o pomanjkanju vzročne zveze.
Na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ tožnik ni upravičen zahtevati plačila vrednosti stanovanja, temveč le tisto, kar je toženki izročil na podlagi nične pogodbe. Predmet izpolnitvenega ravnanja tožnika kot kupca je bilo plačilo kupnine, zato lahko od toženke kondicira le plačano kupnino in zamudne obresti v skladu s 193. členom OZ.
Toženka je pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe ravnala protipravno oziroma nepošteno, ker jo je sklenila ob zavedanju, da lahko za predmetno stanovanje velja določba 88. člena ZDen, ki je uzakonila absolutno ničnost pravnih poslov.
Šteje se, da so denacionalizacijski upravičenci pridobili lastninsko pravico z dokončnostjo odločbe upravnega organa.
Bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek, in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer, je bolezen, povezana z delom (61. člen ZVZD-1). Prav takšno stanje, kot je opredeljeno v 61. členu ZVZD-1, je podano pri tožnici. Med obolenjem tožnice in dražečimi snovmi na delovnem mestu sicer obstaja vpliv oziroma povezava, vendar med njima ni vzročne zveze v smislu 65. člena ZPIZ-1 (po katerem so poklicne bolezni določene bolezni
,
povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan
), zato pogoji za opredelitev vzroka invalidnosti kot poklicne bolezni niso izpolnjeni.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZNNZ člen 50. ZZ člen 65.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - družbena lastnina - javno dobro - lastninjenje
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj táko varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi. To pomeni, da služnosti na navedenih zemljiščih v času od 26.12.1958 do lastninjenja ni bilo mogoče priposestvovati.
V času splošnega ljudskega premoženja so stvarna bremena sicer izgubila pravno veljavo, to pa ni veljalo za služnosti, ki so obstajale še naprej.
Služnost je stvarna pravica, ki nastane na tuji stvari.
Tožena stranka bi morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.
umik tožbe - privolitev tožene stranke - ustavitev postopka
Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).
V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.
Ker pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja lahko tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1. ZPP čen 338, 338/2.
zamudna sodba - plača
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati niti temelju niti višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, pa tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotnega in nepopolnega dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo 2. odstavka 338. člena ZPP.
stiki – korist otroka – izvrševanje stikov – namen stikov
Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.
Tožena stranka je pri določitvi (letne) ocene dela javnega uslužbenca v celoti upoštevala ustrezne kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem ocenjevalnem obdobju delo opravil kvalitetno in je dosegel delovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je prejel oceno dobro. Tožnik ni dosegel rezultatov, ki bi bili (visoko) nad pričakovanji glede ostalih kriterijev ocenjevanja, zato je ocena dobro utemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo – oblika pisnega opozorila – vročitev pisnega opozorila
Revizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da je zabeležko z vsebino, na kateri je zapisan zagovor tožnice o konkretnih očitanih kršitvah, opredeljenih v vabilu na zagovor, in zapisano pisno opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti kot pisno opozorilo, ki je v prvem odstavku 83. člena ZDR določeno kot pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka zato ni bila dolžna tožnici vročati še posebnega pisnega opozorila (ker je zakonski zahtevi iz prvega odstavka 83. člena ZDR z opozorilom v obliki zabeležke že zadostila).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074672
ZEPT člen 1, 5, 6, 6/3, 11, 11/1, 18, 18/3. ZMed člen 2, 2/1, 2/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 2, 350, 350/3.
elektronsko poslovanje na trgu – spletni forum - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – dolžnost ukrepanja – začasna odredba - okrnitev ugleda pravne osebe – prekoračitev zahtevka – rok za plačilo stroškov
Za kršitve tretjih oseb odgovarja (tudi) tisti, ki, ne da bi bil sam storilec oziroma udeleženec pri kršitvi, kakorkoli adekvatno kavzalno prispeva h kršitvi zaščitene dobrine oziroma ustvari tveganje za kršitev, ob pogoju, da je od njega v primerih kršitve mogoče tako pravno kot tudi dejansko upravičeno pričakovati, da bi lahko preprečil kršitev.
Za vračilo premoženja po 145. členu ZIKS ni pogoj, da je bilo premoženje podržavljeno.
Če se ugotovi, da je bilo obsojencu odvzeto tudi premoženje, ki je bilo formalno izvzeto iz zaplembe, pa ni ostalo pri ožjih družinskih članih, ga je potrebno skladno s prvim odstavkom 145. člena ZIKS, če je kazen zaplembe razveljavljena, vrniti.
OZ člen 147, 179, 186, 186/3, 395, 395/1. Zmed člen 18. ZPP člen 216. .
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - tisk - objava članka - senzacionalistično pisanje - načelo objektivizacije odškodnine
Senzacionalistično pisanje, v katerem se tožnici očita požrešnost in okoriščanje na račun zahtevanih odškodnin za prestano duševno trpljenje, namreč samo po sebi ne izgubi svoje teže zgolj zaradi tega, ker bi bila tožnica v medijih že predhodno deležna enakega ali podobnega očitka. Ponovitev zapisanega očitka lahko pri bralcu vzbudi občutek večje verodostojnosti zapisanega, pri oškodovanki pa bi kot ponovni začetek širše medijske izpostavljenosti (začetek „afere“) glede na tožničine negativne medijske izkušnje v preteklosti lahko povzročil še večje duševno trpljenje.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena OZ). Odločitev tožnice, da od toženca terja le del škode, ki naj bi bil povzročen z njegovimi objavami, je tako tožencu v korist.
Temelj za priznanje pravic iz delovnega razmerja je obstoj delovnega razmerja. Med terjatve iz delovnega razmerja spadajo plača, regres za letni dopust, povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo ter z dela. Do teh terjatev je upravičen delavec, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu (4. člen ZDR). Po uveljavljeni sodni praksi mora delavec, če uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja.
ZDR v četrtem odstavku 204. člena določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem, vendar delavcu navedene pravice iz delovnega razmerja pripadajo le v primeru, če obstoj delovnega razmerja ni sporen. Tožnik v tem delovnem sporu s tožbo ni uveljavljal obstoj delovnega razmerja, ampak le izplačilo plač s pripadki za določeno obdobje. Pravna podlaga za denarni zahtevek je delovno razmerje pri toženi stranki. V tej fazi postopka torej dejstvo obstoja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki še ni sporno. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrglo tožbo, napačno uporabilo prvi odstavek 274. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost odločitve. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
ureditev meje – močnejša pravica – najverjetnejša katastrska meja – javno dobro – udeleženci postopka – nujni sosporniki
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je treba upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. Izjeme od tega pravila pa so mogoče v primeru pomanjkljivosti ali napak v katastru, kar je treba posebej ugotoviti.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – aktivni družbeniki
Presoja statusa družbenikov je prepuščena sodiščem, a le na podlagi ugovora družbenikov v konkretnih sodnih postopkih (obrnjeno dokazno breme). Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je tako vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti
V konkretnem primeru druga dolžnica ni izkazala, da je v družbi predstavljala pasivnega družbenika. Čeprav v družbi dejansko ni poslovala (ni naročala blaga, za poslovanje družbe se ni zanimala, na skupščini družbe ni sodelovala), pa ni dokazala, da je bila njena pasivnost nezakrivljena oziroma da je aktivno poskušala vplivati na poslovanje družbe, pa ji to ni uspelo.
pogodba o delu – naročnik – zastopanje – zastopnik – učinki zastopanja – obvestilo o zastopanju – ugovor pasivne legitimacije
Dejstvo, da je bila kot investitor navedena firma Z. d.o.o. še ne pomeni, da se morajo računi izstavljati prav na investitorja. Toženec je že na pogovorih vedel, da zastopa investitorja, firmo Z. d.o.o. O tem tožnika ni obvestil, kljub temu, da bi ga bil dolžan obvestiti. Kljub temu, da sta se s tožnikom poznala in da je toženec do tedaj zastopal firmo V. d.o.o., katere direktor je bil, pa je slediti tožniku, da ni vedel, iz danih okoliščin pa tudi ni mogel sklepati, da toženec ne zastopa V. d.o.o., pač pa zastopa Z. d.o.o.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Za prevedbo ni relevantno, kaj je tožnik delal pred in po prevedbi, saj se prevedba skladno z avtentično razlago 49. a člena ZSPJS opravi glede na zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi.
Sodna praksa je oblikovala stališče, da je odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so na podlagi primerjave med prejšnjimi in novimi delovnim mesti izdelale prevedbeno tabelo.