dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev – pisna pomota – navedba opravilne številke
Zaradi očitne pisne pomote pri oznaki opravilne številke, ki se je primerila pritožnici, sodišče kljub korektno opravljenim poizvedbam pri elektronsko vodenem vpisniku vloge še ni moglo obravnavati po vsebini. Zato se nakazuje, da je ostalo dejansko stanje o vložitvi dopolnitve tožbe in njeni pravočasnosti nepravilno ugotovljeno. Posledično je lahko preuranjena in zmotna odločba o zavrženju tožbe.
zamudna sodba – izvedba dokazov – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokazov, ampak odloči po 318. členu ZPP na podlagi spisovnega gradiva. Torej je zahtevek pritožbe po izvedbi določenih dokazov brez pravne podlage.
Bolj verjetno je, da bi upnik, ki je skrbno urejal izterjevanje svoje judikatne terjatve, v primeru, da bi nameraval večji del dolga dolžniku odpustiti, to tudi izrecno povedal v pisni obliki.
Strošek za pridobitev zdravniških potrdil ni neposredna posledica škode iz obravnavanih škodnih dogodkov, ampak je nastal že kot strošek uveljavljanja odškodnine. Torej je to lahko kvečjemu strošek postopka in ga je, da mu je možno ugoditi, potrebno tudi tako uveljavljati.
prenehanje delovnega razmerja - izbris iz sodnega registra - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu v skladu s 4. odstavkom 442. člena ZFPPIPP prenehalo, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra. 24. člen ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je zahtevek za plačilo neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja (v višini treh minimalnih plač), odškodnino za letni dopust, odpravnino (za 4 leta delovne dobe) na Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije vložila po poteku 90 dni po datumu prenehanja delovnega razmerja. Njen zahtevek je bil tako vložen prepozno.
ZPP člen 318, 318/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496. ZPUOOD člen 18.
zamudna sodba - plača - aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - sklepčnost - spregled pravne osebnosti
Po 18. 11. 2011 (dan uveljavitve 18. člena ZPUOOD) ne velja več določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP o solidarni odgovornosti aktivnih družbenikov za izpolnitev obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Tožnik je tožbo najprej vložil zoper družbo, po njenem izbrisu iz sodnega registra pa je predlagal, da se postopek nadaljuje zoper toženo stranko, pri čemer je svoj zahtevek utemeljil izključno z navedbami, da je tožena stranka aktivni družbenik, ki je imela možnost vplivati na poslovanje izbrisane družbe, pa kljub temu ni opravila finančnega prestrukturiranja niti predlagala uvedbe stečajnega postopka. Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije je bil sprejet po 17. 11. 2011, ko sta prenehali veljati določba 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da iz tožbenih navedb o tem, da je tožena stranka aktivni družbenik izbrisane družbe, ne izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka dolžna plačati obveznosti, ki jih je izbrisana družba imela do tožnika. Zato je sodišče prve stopnje ob zmotni uporabi materialnega prava (oprlo se je na določbe ZFPPIPP, ki v tem primeru ne pridejo v poštev) izdalo zamudno sodbo, čeprav bi moralo tožeči stranki naložiti, da odpravi nesklepčnost tožbe.
V skladu s 1. členom 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da plačilo svoje terjatve zahteva od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
materialno pravni pobot – predhodno vprašanje o obstoju v pobot uveljavljane terjatve – pravda o obstoju terjatve, ki je bila pobotana
Tožena stranka je v obravnavani zadevi uveljavljala ugovor ugasle pravice zaradi izvenpravdnega oziroma materialnopravnega pobota. Sodišče lahko v postopkih, v katerih je takšen ugovor podan, ugotavlja obstoj nasprotne (v pobot uveljavljene) terjatve, njeno višino in zapadlost. O tem odloči kot o predhodnem vprašanju. Pri tem ni relevantno, če o tem (zunaj pravde pobotanem zahtevku) teče še kakšen postopek.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je prodaja po izpodbijani pogodbi nedvomno v škodo tožeče stranke kot upnika, saj dolžnik zaradi prodaje sedaj nima premoženja, s katerim bi poplačal tožečo stranko (objektivni pogoj izpodbojnosti).
Tožeči stranki je uspelo dokazati tudi obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti s tem, ko je dokazni postopek pokazal, da je v času sklenitve izpodbijane prodajne pogodbe bila direktorica in edina družbenica dolžnika L. d.o.o. L. K., ustanovitelj in zakoniti zastopnik tožene stranke B. P. pa prokurist dolžnika L. d.o.o., oba pa sta izven zakonska partnerja, na podlagi teh osebnih povezav nedvomno tako pri dolžniku kot pri toženi stranki obstajalo vedenje, da se lahko s prodajo nepremičnin tožeči stranki povzroči škodo, saj drugega vrednejšega premoženja dolžnik nima.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dobrovernost graditelja
Tožnika sta v 70-tih letih prejšnjega stoletja na tu obravnavani sporni nepremičnini zgradila obstoječi stanovanjski objekt, ki v preostalem delu stoji na sosednji nepremičnini, pri čemer ni bilo znano, niti bi moralo biti znano tožnikoma in pravni prednici toženca, da gradita na tujem zemljišču, pravna prednica toženca pa je za gradnjo vedela in se ji ni uprla. Ob takem dejanskem stanju so izpolnjeni vsi zakonski znaki za pridobitev lastninske pravice na strani tožnikov na tu obravnavanem spornem zemljišču z gradnjo na tujem zemljišču po določilu takrat veljavnega ZTLR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021610
ZPP člen 8.
dokazna ocena - vmesna sodba
Ugotavljanje okoliščin konkretnega življenjskega primera - škodnega dogodka, ne more temeljiti zgolj na domnevah in izkušnjah iz podobnih življenjskih primerov, neodvisnih od konkretne zadeve, posebej ob dejstvu obširno izvedenega dokaznega postopka z zaslišanjem ob škodnem dogodku prisotnih prič. Po prepričanju sodišča druge stopnje so izpovedbe večjega števila zaslišanih prič, še posebej, če so te tako ali drugače zainteresirane za izid postopka, le redko skladne. Ključna naloga sodišča v okviru dokazne ocene pa je izluščiti verzijo dogodka, ki jo potrjuje čim več čimbolj verodostojnih in zanesljivih prič. Če se le-ta ujema oz. dopolnjuje tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, omogoča zaključek o dejanskem poteku dogodka.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
ZPP člen 140, 142, 142/3. ZDR člen 83, 87, 110, 110/1, 111,111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna obdolžitev - zagovor – vabilo na zagovor - vročitev – osebna vročitev – nadomestna vročitev - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Revizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da zgolj pomanjkljivost pri vročanju, ki je bila v tem, da vročevalec pri sosedu ali v hišnem predalčniku ni pustil obvestila oz. pisnega sporočila, naj bo tožnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje (po 3. odstavku 142. člena ZPP, ki je veljal pred novelo ZPP-D), ampak je naslednji dan pisanje (z vabilom in pisno obdolžitvijo) vročil tožnikovemu očetu, ker tožnika tudi tega ni bilo doma, ni razlog za nezakonitost izredne odpovedi (zaradi kršitve pravice do zagovora). Pisanje je bilo vročeno osebi, ki bi ji bilo nadomestno vročeno tudi v primeru, če bi vročevalec prejšnji dan pustil obvestilo v hišnem predalčniku, tožnik pa niti ni zatrjeval, da le zaradi navedene pomanjkljivosti vabila ni opazil. Zato mora tožnik kot je v obrazložitvi sklepa, opr. št. VIII Ips 189/2011 z dne 4. 9. 2012 navedlo VS RS, sam prevzeti rizik za to, da pošiljke, ki jo je preko očeta prejel, ni pravočasno odprl in prebral, kar pomeni, da toženi stranki, ki je tožniku kar trikrat poskusila vročiti vabilo na zagovor, ni mogoče očitati, da tožniku zagovora ni omogočila.
Tožnik potem, ko se je sprl z direktorjem, ni več prihajal na delo in je bil odsoten z dela brez opravičila več kot pet dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je tožena stranka dokazala, da je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
obseg zapuščine – sklep o dedovanju – skupna lastnina – nedoločeni deleži – sporazum o delitvi zapuščine
Sodišče prve stopnje je pravilno odredilo vknjižbo skupne lastnine dedičev po nedoločenih deležih. Drugačna odločitev, da vsak izmed dedičev postane solastnik nepremičnin, ki sodijo v zapuščino, predstavlja že delitev dediščine, kar pa ni stvar zapuščinskega postopka, razen če se dediči o tem sporazumejo.
ZIZ člen 44, 268, 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 98.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – subjektivna identiteta – zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine – nedopustna omejitev razpolagalne sposobnosti
V primeru, ko ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki je predmet zavarovanja z začasno odredbo, bi bilo vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti nedopustno.
motenje posesti – naročilo odklopa električne energije – samopomoč – posest – pravica do posesti – dobrovernost posestnika
Toženčevi ugovori, da posest tožeče stranke ni temeljila na najemni pogodbi, temveč na samovoljni zasedbi gostinskega lokala, da tožeča stranka ne plačuje najemnine in da ima že več mesecev blokiran TRR, na varstvo posesti ne vpliva, saj tega daje sodišče glede na stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upošteva pravico do posesti in dobrovernost posestnika.
obvezno zavarovanje v prometu - pasivna legitimacija odškodninskega urada (zavarovalnega združenja) - predpravdni odškodninski zahtevek
Odškodninski urad je ob izpolnitvi ostalih pogojev lahko tožen za povrnitev škode, če je oškodovanec pred tem nanj naslovil odškodninski zahtevek. (Ne)utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna od vprašanja, ali je tožnik nanj pred pravdo naslovil odškodninski zahtevek.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZGJS člen 5. ZVO-1 člen 149. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22.
motenje posesti – motilno ravnanje – protipravno in samovoljno ravnanje – prekinitev dobave vode – oskrba s pitno vodo – zakonita posest
Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom in pravnemu redu oziroma z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na obstoječi pravni podlagi.
CSD ni pojasnil razlogov za odločitev, da stiki toženca z otrokom potekajo le dnevno, in da otrok prespi pri materi, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od CSD, da pojasni in obrazloži razloge za takšno mnenje. Otrok je ob stikih pri tožencu že prespal, zato je treba v novem postopku ugotoviti, kakšni stiki so v korist otroka in od CSD zahtevati, da pojasni in podrobno navede strokovne razloge, zaradi katerih sledi predlogu tožnice, da ni v korist otroka, da prespi pri očetu v času stikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073273
URS člen 26.
odškodninska odgovornost države – odgovornost za ravnanje državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – sodišče kot dolžnikov dolžnik – organ oprave izvršbe – vrnitev preostanka kupnine dolžniku – zarubljena sredstva – možnost poplačila
Sodišče v prvi izvršilni zadevi je bilo pahnjeno v položaj, ko je imelo pred seboj dva pravnomočna sklepa. Prvega, po katerem se preostanek kupnine vrne dolžniku, in drugega (oziroma sklop drugih dveh), po katerih so ta sredstva zarubljena. Ker sodišče v prvi zadevi ni bilo dolžnikov dolžnik, marveč organ, ki opravlja izvršbo, je ravnalo pravilno, ko se je te svoje vloge (in pravilne pravne podlage za svoje ravnanje) dosledno držalo.