stiki – korist otroka – izvrševanje stikov – namen stikov
Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.
URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - odmera - pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 406. ZMEPIZ člen 43. URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/1, 129/1-4, 220, 261, 263.
zavrženje zahteve za novo odmero - naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
odvzem poslovne sposobnosti – odvzem volilne pravice - alkoholizem - sposobnost skrbeti zase
Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je oseba odvisna od alkohola, ampak mora biti izpolnjen tudi pogoj, da je zaradi takšne odvisnosti, ki vpliva na psihofizično stanje, oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Od stopnje ugotovljene (ne)sposobnosti skrbeti zase je odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti (popoln ali delni odvzem).
Tožena stranka je pri določitvi (letne) ocene dela javnega uslužbenca v celoti upoštevala ustrezne kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem ocenjevalnem obdobju delo opravil kvalitetno in je dosegel delovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je prejel oceno dobro. Tožnik ni dosegel rezultatov, ki bi bili (visoko) nad pričakovanji glede ostalih kriterijev ocenjevanja, zato je ocena dobro utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073273
URS člen 26.
odškodninska odgovornost države – odgovornost za ravnanje državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – sodišče kot dolžnikov dolžnik – organ oprave izvršbe – vrnitev preostanka kupnine dolžniku – zarubljena sredstva – možnost poplačila
Sodišče v prvi izvršilni zadevi je bilo pahnjeno v položaj, ko je imelo pred seboj dva pravnomočna sklepa. Prvega, po katerem se preostanek kupnine vrne dolžniku, in drugega (oziroma sklop drugih dveh), po katerih so ta sredstva zarubljena. Ker sodišče v prvi zadevi ni bilo dolžnikov dolžnik, marveč organ, ki opravlja izvršbo, je ravnalo pravilno, ko se je te svoje vloge (in pravilne pravne podlage za svoje ravnanje) dosledno držalo.
materialno pravni pobot – predhodno vprašanje o obstoju v pobot uveljavljane terjatve – pravda o obstoju terjatve, ki je bila pobotana
Tožena stranka je v obravnavani zadevi uveljavljala ugovor ugasle pravice zaradi izvenpravdnega oziroma materialnopravnega pobota. Sodišče lahko v postopkih, v katerih je takšen ugovor podan, ugotavlja obstoj nasprotne (v pobot uveljavljene) terjatve, njeno višino in zapadlost. O tem odloči kot o predhodnem vprašanju. Pri tem ni relevantno, če o tem (zunaj pravde pobotanem zahtevku) teče še kakšen postopek.
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 56, 56/1. ZD člen 2, 132.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – skupno življenje – obseg skupnega premoženja – posebno premoženje – obligacijski zahtevek – odplačevanje kredita – zapuščina – zapustnikova terjatev
Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, tudi morebitno kasnejše plačevanje obrokov kredita iz skupnih sredstev ne more spremeniti pravne pripadnosti te nepremičnine. Če gre za toženkino posebno premoženje, tudi obveznosti, ki se nanašajo na to posebno premoženje, bremenijo zakonca, ki je lastnik tega posebnega premoženja. Tudi morebitno zapustnikovo sodelovanje pri odplačevanju kredita lahko pogojuje zgolj obligacijski zahtevek zapustnika oziroma njegovih pravnih naslednikov, ne pa spremembe toženkinega posebnega premoženja v skupno premoženje.
Napačno je pritožbeno stališče, da lahko zapustnikovo terjatev uveljavljata z vrnitvijo (plačilom) denarnih sredstev v zapuščino (zapuščinsko maso). Če je terjatev v zapuščini, je ni treba tja še vračati.
priposestvovanje - zakonita posest - dobra vera - dobroverna lastniška posest - uporaba parcele
SPZ je opustil koncepcijo zakonite posesti, ker je zakonodajalec menil, da je zahteva po pravnem naslovu že zaobsežena v zahtevi po dobrovernosti. Glede na definicijo dobroverne lastniške posesti je namreč izključeno, da bi bil posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, lahko dobroveren. Zgolj uživanje, obdelovanje ali kaj podobnega ne more biti podlaga za priposestvovanje.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno izpodbijane sodbe, da gre za objektivno žaljive trditve, saj izjave o neki osebi – zasebnemu tožilcu, da je pokvarjenec, ni normalen, zmešan, butelj, da laže, krade, da je norec, butelj frdaman itd., vsekakor so izjave, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu. Gre torej za objektivno žaljive označbe zasebnega tožilca in storitev kaznivih dejanj razžalitve.
Strinja pa se sodišče druge stopnje z zagovornikom, da besedi „ciganija“ ter da nastavlja „ciganske cote“ ne pomenita napada na čast in dobro ime zasebnega tožilca oziroma ne pomenita negativne vrednostne sodbe o njem. Gre za opis stanja na določenem prostoru, ne pa za zmerjanje oziroma žaljivo izražanje o zasebnem tožilcu.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – aktivni družbeniki
Presoja statusa družbenikov je prepuščena sodiščem, a le na podlagi ugovora družbenikov v konkretnih sodnih postopkih (obrnjeno dokazno breme). Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je tako vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti
V konkretnem primeru druga dolžnica ni izkazala, da je v družbi predstavljala pasivnega družbenika. Čeprav v družbi dejansko ni poslovala (ni naročala blaga, za poslovanje družbe se ni zanimala, na skupščini družbe ni sodelovala), pa ni dokazala, da je bila njena pasivnost nezakrivljena oziroma da je aktivno poskušala vplivati na poslovanje družbe, pa ji to ni uspelo.
pogodba o delu – naročnik – zastopanje – zastopnik – učinki zastopanja – obvestilo o zastopanju – ugovor pasivne legitimacije
Dejstvo, da je bila kot investitor navedena firma Z. d.o.o. še ne pomeni, da se morajo računi izstavljati prav na investitorja. Toženec je že na pogovorih vedel, da zastopa investitorja, firmo Z. d.o.o. O tem tožnika ni obvestil, kljub temu, da bi ga bil dolžan obvestiti. Kljub temu, da sta se s tožnikom poznala in da je toženec do tedaj zastopal firmo V. d.o.o., katere direktor je bil, pa je slediti tožniku, da ni vedel, iz danih okoliščin pa tudi ni mogel sklepati, da toženec ne zastopa V. d.o.o., pač pa zastopa Z. d.o.o.
Glede na medicinsko dokumentacijo in mnenje izvedencev v predsodnem in sodnem postopku ima tožnica nedvomno določene zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa ugotovljene zdravstvene težave niso takšne narave in teže, da bi tožnico popolnoma onesposabljale pri delu oziroma da bi bila zaradi njih popolnoma nezmožna za delo in da bi bila pri njej podana I. kategorija invalidnosti.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074112
ZTLR člen 25, 25/1, 25/5. ZDR člen 4, 18, 18/3. OZ člen 131.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – družinska gradnja – gradnja v okviru delovnega razmerja – slaba vera graditelja – nasprotovanje gradnji – tihi pristanek lastnika – prispevek zemljiškoknjižnega lastnika – superficies solo cedit – črna gradnja – odškodninska odgovornost lastnika – rušenje objekta na podlagi upravne odločbe – vzročna zveza
Glede na to, da lahko v skladu z določbo 25. člena ZTLR lastnik zemljišča po preteku 3 letnega roka zahteva le še prometno vrednost zemljišča, pripade lastninska pravica na zemljišču graditelju.
Tožnica in pravni nasledniki njenega pok. moža naj ohranijo v lasti to, kar sta tožnica in pok. mož (toženkin nečak) na ugotovljen način, torej na tujem (tetinem, toženkinem) zemljišču, a brez njenega nasprotovanja (a ne zanjo) in večinoma s svojim delom in sredstvi, tudi ustvarila.
Protipravnost je podana zaradi kršitev splošnega načela o prepovedi povzročanja škode, ki je v opustitvi prizadevanj za ohranitev substance truda in sredstev, ki so bili vloženi v sicer nelegalno zgrajen objekt in v predčasni izvršitvi upravne odločbe. Ugotovitev, da legalizacija ni bila možna, pa vodi do zaključka o pomanjkanju vzročne zveze.
stvarna služnost –posestno varstvo služnosti – konfesorna tožba – stranska intervencija – poziv sodišča na vstop v pravdo – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes
ZPP ne pozna določbe, v skladu s katero bi bilo sodišče dolžno pozvati subjekt, ki ga ena od pravdnih strank predlaga za stranskega intervenienta, da naj v tej vlogi vstopi v pravdo. Stranska intervencija je vselej v interesu pravdne stranke, ki jo predlaga, in (seveda samega) intervenienta, zaradi česar je (kvečjemu) naloga stranke, da o pravdi obvesti potencialnega intervenienta
OZ člen 147, 179, 186, 186/3, 395, 395/1. Zmed člen 18. ZPP člen 216. .
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - tisk - objava članka - senzacionalistično pisanje - načelo objektivizacije odškodnine
Senzacionalistično pisanje, v katerem se tožnici očita požrešnost in okoriščanje na račun zahtevanih odškodnin za prestano duševno trpljenje, namreč samo po sebi ne izgubi svoje teže zgolj zaradi tega, ker bi bila tožnica v medijih že predhodno deležna enakega ali podobnega očitka. Ponovitev zapisanega očitka lahko pri bralcu vzbudi občutek večje verodostojnosti zapisanega, pri oškodovanki pa bi kot ponovni začetek širše medijske izpostavljenosti (začetek „afere“) glede na tožničine negativne medijske izkušnje v preteklosti lahko povzročil še večje duševno trpljenje.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena OZ). Odločitev tožnice, da od toženca terja le del škode, ki naj bi bil povzročen z njegovimi objavami, je tako tožencu v korist.
O tem, katero sodišče je pristojno odločati o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, je določeno v prvem in drugem odstavku 256. člena ZIZ. Zakon loči pristojnost glede na fazo konkretnega postopka. Tako je v drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, določena pristojnost za primer, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe vložen med pravdnim postopkom, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper izdani sklep na podlagi verodostojne listine. Torej v fazi postopka, ko izdani sklep o izvršbi predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe. V tem pravdnem postopku se odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj, ko je o tem odločeno s sodbo (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena citiranega zakona lahko le sodba. Zato je po izdaji sodbe, vse dokler ta ne postane izvršljiva po prvem odstavku 256. člena ZIZ, pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
Temelj za priznanje pravic iz delovnega razmerja je obstoj delovnega razmerja. Med terjatve iz delovnega razmerja spadajo plača, regres za letni dopust, povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo ter z dela. Do teh terjatev je upravičen delavec, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu (4. člen ZDR). Po uveljavljeni sodni praksi mora delavec, če uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja.
ZDR v četrtem odstavku 204. člena določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem, vendar delavcu navedene pravice iz delovnega razmerja pripadajo le v primeru, če obstoj delovnega razmerja ni sporen. Tožnik v tem delovnem sporu s tožbo ni uveljavljal obstoj delovnega razmerja, ampak le izplačilo plač s pripadki za določeno obdobje. Pravna podlaga za denarni zahtevek je delovno razmerje pri toženi stranki. V tej fazi postopka torej dejstvo obstoja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki še ni sporno. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrglo tožbo, napačno uporabilo prvi odstavek 274. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost odločitve. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
zavrženje predloga za obnovo postopka - brezplačna pravna pomoč - obvezno odvetniško zastopanje - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - omejitev postulacijske sposobnosti strank
Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.