začasna odredba - predhodna odredba - namen zavarovanja - nevarnost za uveljavitev terjatve
Začasna odredba je dopustna, če upnik s predhodno odredbo ne bo dosegel koristi, ki mu jo zagotavlja začasna odredba. Presojo v tej smeri je potrebno opraviti glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ki izhajajo iz trditvene podlage strank, upoštevaje vsebino predlagane začasne in predhodne odredbe. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke.
Konkretno obremenjevanje premoženja tožene stranke kaže na obstoj verjetne nevarnosti, da bo izterjava terjatve tožeče stranke otežena, upoštevaje višino čistega dobička tožene stranke in višino terjatve tožeče stranke v tem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071697
OZ člen 459, 461, 462, 462/1, 462/2, 465. SZ-1 člen 3, 3/3, 5. SPZ člen 105, 121, 121/2. ZPP člen 286, 286/2, 286a, 315.
kupoprodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – predpostavke jamčevanja za napake – tipske napake – skupni deli stanovanjske stavbe – grajanje napak – vmesna sodba – materialno procesno vodstvo – prekluzija – konkretiziran poziv – izvršljivost tožbenega zahtevka – aktivna legitimacija
Prvo sodišče bi moralo za izdajo vmesne sodbe ugotoviti vse predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih stanovanjske stavbe je do vložitve tožbe iz tega naslova upravičen vsak solastnik, ne glede na njegov solastninski delež.
V notifikacijskem postopku je dovolj, da je prodajalec seznanjen o obstoju napake kot tipske napake. Vendar je potrebno notifikacijo posameznih napak ločiti od konkretizacije oz. določnosti in izvršljivosti tožbenega zahtevka, s katerim posamezni tožnik uveljavlja varstvo svoje pravice.
Tožbeni zahtevek na odpravo tipskih napak na vseh stanovanjih v določenem nizu objektov bi moral biti konkretiziran tako, da bi se glasil na odpravo napake v korist konkretnega tožnika v konkretnem stanovanju in šele v tem primeru bi tak zahtevek bil določen in s tem izvršljiv.
Stranka je z navedbami na prvem naroku prekludirana le, če sodišče na ustrezen način s pozivom izvede materialno procesno vodstvo pred narokom. Sankcija je predvidena le za primer in v obsegu, ko je poziv sodišča konkretiziran, se pravi vezan na določeno postavljena vprašanja glede konkretnih okoliščin s katerim stranke dopolnjujejo trditveno podlago in ponudijo dokaze, in splošen poziv ne zadostuje.
Dokazno breme glede dejstva, da je kreditno pogodbo kot kreditojemalka podpisala prav toženka, se je po ugovoru toženke, da omenjene kreditne pogodbe ni podpisala, in ob upoštevanju, da gre za negativno dejstvo, prevalilo na tožnico.
Dokazna ocena je prosta, kar pomeni, da ni formalnih dokaznih pravil. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat potrdili, da je o pravno pomembnem dejstvu mogoče sklepati tudi na podlagi vsebinsko sklenjenega sklopa indičnih dejstev.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno izpodbijane sodbe, da gre za objektivno žaljive trditve, saj izjave o neki osebi – zasebnemu tožilcu, da je pokvarjenec, ni normalen, zmešan, butelj, da laže, krade, da je norec, butelj frdaman itd., vsekakor so izjave, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu. Gre torej za objektivno žaljive označbe zasebnega tožilca in storitev kaznivih dejanj razžalitve.
Strinja pa se sodišče druge stopnje z zagovornikom, da besedi „ciganija“ ter da nastavlja „ciganske cote“ ne pomenita napada na čast in dobro ime zasebnega tožilca oziroma ne pomenita negativne vrednostne sodbe o njem. Gre za opis stanja na določenem prostoru, ne pa za zmerjanje oziroma žaljivo izražanje o zasebnem tožilcu.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prava neuka stranka
Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30-dnevnega roka od njene vročitve (72. čl. ZDSS-1), kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči.
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se po 8. odst. 112. člena ZPP šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Tožnik zatrjuje, da je tožbo poslal priporočeno, vendar jo je naslovil na naslov tožene stranke. Pri tem dodaja, da je prava neuka stranka. Tudi v tem primeru sodišče ne more šteti, da je bila vloga vložena pravočasno, saj je tožnik ni poslal nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, temveč jo je poslal na naslov tožene stranke. Izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev tedaj, ko stranka vlogo najprej nepravilno pošlje drugemu državnemu organu, ki ni sodišče, v danem primeru toženi stranki. V dokončni odločbi tožene stranke pa je v pravnem pouku tudi izrecno določeno, da lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in sicer v roku 30 dni od vročitve te odločbe.
obvezno zavarovanje v prometu - pasivna legitimacija odškodninskega urada (zavarovalnega združenja) - predpravdni odškodninski zahtevek
Odškodninski urad je ob izpolnitvi ostalih pogojev lahko tožen za povrnitev škode, če je oškodovanec pred tem nanj naslovil odškodninski zahtevek. (Ne)utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna od vprašanja, ali je tožnik nanj pred pravdo naslovil odškodninski zahtevek.
ZIZ člen 44, 268, 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 98.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – subjektivna identiteta – zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine – nedopustna omejitev razpolagalne sposobnosti
V primeru, ko ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki je predmet zavarovanja z začasno odredbo, bi bilo vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti nedopustno.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZGJS člen 5. ZVO-1 člen 149. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22.
motenje posesti – motilno ravnanje – protipravno in samovoljno ravnanje – prekinitev dobave vode – oskrba s pitno vodo – zakonita posest
Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom in pravnemu redu oziroma z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na obstoječi pravni podlagi.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 406. ZMEPIZ člen 43. URS člen 33, 50.
nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba - zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnice o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnica uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Zmotno je stališče, da je ponovna odmera pokojnine možna zato, ker pri prvotni odločbi zneski, ki jih tožnica uveljavlja naknadno, niso bili priznani in da tožena stranka o spornem delu plač ni odločila oziroma da tožnica pravice do vštetja tega dela plač v pokojninsko osnovo ni uveljavila ter zato v tem delu še ni pravnomočno odločeno.
Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih
URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - odmera - pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 406. ZMEPIZ člen 43. URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/1, 129/1-4, 220, 261, 263.
zavrženje zahteve za novo odmero - naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0079130
OZ člen 190, 416, 416/2. ZZZDR člen 52, 52/1. ZPP člen 163.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v tujo nepremičnino – obligacijska terjatev kot skupno premoženje – kolektivna terjatev – upravljanje skupnega premoženja – sosporništvo zakoncev – nujno sosporništvo - aktivna legitimacija
Čeprav gre za skupno terjatev tožnika in bivše žene, zakonca pa tudi po razvezi zakonske zveze s skupnim premoženjem vse do njegovega prenehanja oziroma do razdelitve upravljata in razpolagata skupno in sporazumno, to ne pomeni, da tožnik ne bi smel sam tožiti.
dogovor o nagradi odvetnika - uspeh v postopku - umik tožbe - zahtevek na znižanje plačila - očitno nesorazmerje med vnaprej dogovorjeno nagrado in opravljenimi storitvami - uveljavljanje ugovora na znižanje plačila
Zahtevek na znižanje plačila je namenjen ravno situaciji, ko stranki v sklenitveni fazi pogodbe pri določanju plačila pričakujeta oziroma upoštevata določene okoliščine, do katerih kasneje ne pride. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo kolikšen obseg storitev je bil pričakovan ob sklenitvi Pogodbe in je pomenil podlago za dogovor o nagradi, kolikšen obseg storitev tožeče stranke pa je bil nato dejansko potreben za dosego uspeha, torej od sklenitve Pogodbe do umika tožbe s strani nasprotne stranke.
Tožena stranka lahko zahteva zmanjšanje plačila po 3. odstavku 779. člena OZ z materialno pravnim ugovorom zoper zahtevek in ni zavezana vložiti nasprotne tožbe.
Pri presoji, kolikšno težo ima posamezna faza postopka glede na celoten postopek, se je sodišče oprlo na v spornem obdobju veljavno OT. Iz nje namreč izhaja, do kakšne nagrade je upravičen odvetnik za posamezno fazo postopka oziroma za posamezno pravdno dejanje v okviru zastopanja stranke in posledično kakšno težo ima posamezno pravdno dejanje v razmerju do zastopanja v celotnem postopku.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071684
SPZ člen 92, 93. ZKZ člen 26, 26/1, 27, 28. ZPP člen 288, 288/1, 319.
ugovor že razsojene stvari - res iudicata - subjektivna identiteta - meje pravnomočnosti - singularno pravno nasledstvo - vračilo stvari - izročitev nepremičnin v neposredno posest- najemna pogodba za uporabo kmetijskih zemljišč - pravica do posesti
Subjektivna identiteta ni podana in ne gre za že razsojeno stvar. Sodba namreč učinkuje med strankami, ki so sodelovale v pravdnem postopku, le v določenih primerih učinkuje tudi proti tretjim osebam, tako tudi v določenih primerih singularnega pravnega nasledstva. To bi bilo izkazano, če bi tožeča stranka razpolagala z javno ali po zakonu overjeno listino, s katero bi lahko izkazala prenos terjatve, kar pa ni bilo izkazano.
Najemna pogodba za uporabo kmetijskih zemljišč bi morala biti sklenjena v skladu z ZKZ. Rokopisna najemna pogodba, sklenjena med pravno prednico tožnikov in prvim tožencem, tem določbam ne ustreza.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost – pravica hoje in vožnje – pravni naslov – sodna poravnava
Ker toženci tožnikov ne vznemirjajo protipravno (pravica do hoje in vožnje temelji na sodni poravnavi), je bilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrniti.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ravnatelj - razrešitev s funkcije
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da mu je tožena stranka dolžna z iztekom odpovednega roka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi plačati nadomestilo plače po pogodbi o zaposlitvi za celotno obdobje prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela, ni utemeljen, ker terjatev tožnika ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da sta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in sklep o razrešitvi tožnika s funkcije ravnatelja nezakonita, namreč v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožena stranka je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zadostila zakonskim pogojem, prav tako je sprejela sklep o razrešitvi s funkcije ravnatelja po postopku določenem v 59. členu ZOFVI. Na podlagi dosedaj zbranih podatkov v spisu še z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ter sklep o razrešitvi tožnika s funkcije ravnatelja nezakonita.
V primeru, ko se postopek za določitev pripadajočega zemljišča vodi na podlagi predloga nekaterih izmed etažnih lastnikov, so ostali etažni lastniki materialni udeleženci.
Določila tretjega odstavka 26. člena ZVEtL ni mogoče razlagati tako, da morajo biti vse tam navedene osebe (kar vključuje tudi (vse) zemljiškoknjižne lastnike stavbe), vedno in v vsakem primeru formalne udeleženke postopka.
motenje posesti – naročilo odklopa električne energije – samopomoč – posest – pravica do posesti – dobrovernost posestnika
Toženčevi ugovori, da posest tožeče stranke ni temeljila na najemni pogodbi, temveč na samovoljni zasedbi gostinskega lokala, da tožeča stranka ne plačuje najemnine in da ima že več mesecev blokiran TRR, na varstvo posesti ne vpliva, saj tega daje sodišče glede na stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upošteva pravico do posesti in dobrovernost posestnika.
Zamudne obresti so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca – plačilu odškodnine. Pri tem je potrebno izhajati iz splošnega pravila sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, ki zahteva, da stranki medsebojne obveznosti izpolnita sočasno. Navedeno pomeni, da je nasprotna udeleženka prišla v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Plačilu zamudnih obresti bi se lahko izognila s položitvijo odškodnine pri sodišču.