Uporabo meničnih predpisov pri bianco menici je treba presojati glede na značilnost bianco menice, ki jo oblikujeta tako obligacijsko kot menično pravno razmerje, kar pomeni, da je menične zaveze podpisnikov menice, ki izvirajo iz bianco menice presojati drugače kot pri izdaji klasične popolne menice. Zlasti v primeru, ko je menični upnik prvi imetnik menice, je sporna vprašanja podpisnika menice presojati upoštevaje vsebino temeljnega posla in skladnost tega z menico in to ne le glede trasanta, temveč tudi glede poroka oziroma avalista. Tako ima tudi avalist ugovore glede skladnosti menice z osnovno pogodbo, poleg tega pa tudi ugovor nepoštene pridobitve menice.
motenje posesti – naročilo odklopa električne energije – samopomoč – posest – pravica do posesti – dobrovernost posestnika
Toženčevi ugovori, da posest tožeče stranke ni temeljila na najemni pogodbi, temveč na samovoljni zasedbi gostinskega lokala, da tožeča stranka ne plačuje najemnine in da ima že več mesecev blokiran TRR, na varstvo posesti ne vpliva, saj tega daje sodišče glede na stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upošteva pravico do posesti in dobrovernost posestnika.
obvezno zavarovanje v prometu - pasivna legitimacija odškodninskega urada (zavarovalnega združenja) - predpravdni odškodninski zahtevek
Odškodninski urad je ob izpolnitvi ostalih pogojev lahko tožen za povrnitev škode, če je oškodovanec pred tem nanj naslovil odškodninski zahtevek. (Ne)utemeljenost tožbenega zahtevka je tako odvisna od vprašanja, ali je tožnik nanj pred pravdo naslovil odškodninski zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075497
OZ člen 169.
nadomestilo za invalidnost - izvedensko mnenje - neprerekana dejstva
Glede na to, da sta se stranki z izvedenskim mnenjem strinjali, je sodišče preseglo svoje pooblastilo, ko je tožniku dosodilo dodatno nadomestilo za invalidnost, katere izvedenec ni ugotovil.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZGJS člen 5. ZVO-1 člen 149. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22.
motenje posesti – motilno ravnanje – protipravno in samovoljno ravnanje – prekinitev dobave vode – oskrba s pitno vodo – zakonita posest
Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom in pravnemu redu oziroma z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na obstoječi pravni podlagi.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074112
ZTLR člen 25, 25/1, 25/5. ZDR člen 4, 18, 18/3. OZ člen 131.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – družinska gradnja – gradnja v okviru delovnega razmerja – slaba vera graditelja – nasprotovanje gradnji – tihi pristanek lastnika – prispevek zemljiškoknjižnega lastnika – superficies solo cedit – črna gradnja – odškodninska odgovornost lastnika – rušenje objekta na podlagi upravne odločbe – vzročna zveza
Glede na to, da lahko v skladu z določbo 25. člena ZTLR lastnik zemljišča po preteku 3 letnega roka zahteva le še prometno vrednost zemljišča, pripade lastninska pravica na zemljišču graditelju.
Tožnica in pravni nasledniki njenega pok. moža naj ohranijo v lasti to, kar sta tožnica in pok. mož (toženkin nečak) na ugotovljen način, torej na tujem (tetinem, toženkinem) zemljišču, a brez njenega nasprotovanja (a ne zanjo) in večinoma s svojim delom in sredstvi, tudi ustvarila.
Protipravnost je podana zaradi kršitev splošnega načela o prepovedi povzročanja škode, ki je v opustitvi prizadevanj za ohranitev substance truda in sredstev, ki so bili vloženi v sicer nelegalno zgrajen objekt in v predčasni izvršitvi upravne odločbe. Ugotovitev, da legalizacija ni bila možna, pa vodi do zaključka o pomanjkanju vzročne zveze.
stvarna služnost –posestno varstvo služnosti – konfesorna tožba – stranska intervencija – poziv sodišča na vstop v pravdo – ugotovitveni tožbeni zahtevek – pravni interes
ZPP ne pozna določbe, v skladu s katero bi bilo sodišče dolžno pozvati subjekt, ki ga ena od pravdnih strank predlaga za stranskega intervenienta, da naj v tej vlogi vstopi v pravdo. Stranska intervencija je vselej v interesu pravdne stranke, ki jo predlaga, in (seveda samega) intervenienta, zaradi česar je (kvečjemu) naloga stranke, da o pravdi obvesti potencialnega intervenienta
Ko gre za prvi predlagani vpis neposredne izvršljivosti terjatve, je jasno, da vpis neposredne izvršljivosti terjatve, ki že v začetku presega znesek ustanovljene maksimalne hipoteke, upoštevajoč peti odstavek 91. člena ZZK-1, ni dovoljen.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost – pravica hoje in vožnje – pravni naslov – sodna poravnava
Ker toženci tožnikov ne vznemirjajo protipravno (pravica do hoje in vožnje temelji na sodni poravnavi), je bilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrniti.
Tožena stranka bi morala v potrditev svojih trditev, da sodnega pisanja in obvestila o njem ni prejela, predlagati vsaj zaslišanje poštnega uslužbenca, ki ji je vročal sodno pošiljko. Le njegova izpovedba in izpovedba upraviteljice skupaj bi lahko bili podlaga za ugotovitev, da se upraviteljici sodno pisanje ni vročalo pravilno. Zgolj dokaz z zaslišanjem upraviteljice ni zadosten dokaz za potrditev njenih trditev.
dogovor o nagradi odvetnika - uspeh v postopku - umik tožbe - zahtevek na znižanje plačila - očitno nesorazmerje med vnaprej dogovorjeno nagrado in opravljenimi storitvami - uveljavljanje ugovora na znižanje plačila
Zahtevek na znižanje plačila je namenjen ravno situaciji, ko stranki v sklenitveni fazi pogodbe pri določanju plačila pričakujeta oziroma upoštevata določene okoliščine, do katerih kasneje ne pride. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo kolikšen obseg storitev je bil pričakovan ob sklenitvi Pogodbe in je pomenil podlago za dogovor o nagradi, kolikšen obseg storitev tožeče stranke pa je bil nato dejansko potreben za dosego uspeha, torej od sklenitve Pogodbe do umika tožbe s strani nasprotne stranke.
Tožena stranka lahko zahteva zmanjšanje plačila po 3. odstavku 779. člena OZ z materialno pravnim ugovorom zoper zahtevek in ni zavezana vložiti nasprotne tožbe.
Pri presoji, kolikšno težo ima posamezna faza postopka glede na celoten postopek, se je sodišče oprlo na v spornem obdobju veljavno OT. Iz nje namreč izhaja, do kakšne nagrade je upravičen odvetnik za posamezno fazo postopka oziroma za posamezno pravdno dejanje v okviru zastopanja stranke in posledično kakšno težo ima posamezno pravdno dejanje v razmerju do zastopanja v celotnem postopku.
ZPP člen 318, 318/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496. ZPUOOD člen 18.
zamudna sodba - plača - aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - sklepčnost - spregled pravne osebnosti
Po 18. 11. 2011 (dan uveljavitve 18. člena ZPUOOD) ne velja več določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP o solidarni odgovornosti aktivnih družbenikov za izpolnitev obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Tožnik je tožbo najprej vložil zoper družbo, po njenem izbrisu iz sodnega registra pa je predlagal, da se postopek nadaljuje zoper toženo stranko, pri čemer je svoj zahtevek utemeljil izključno z navedbami, da je tožena stranka aktivni družbenik, ki je imela možnost vplivati na poslovanje izbrisane družbe, pa kljub temu ni opravila finančnega prestrukturiranja niti predlagala uvedbe stečajnega postopka. Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije je bil sprejet po 17. 11. 2011, ko sta prenehali veljati določba 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da iz tožbenih navedb o tem, da je tožena stranka aktivni družbenik izbrisane družbe, ne izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka dolžna plačati obveznosti, ki jih je izbrisana družba imela do tožnika. Zato je sodišče prve stopnje ob zmotni uporabi materialnega prava (oprlo se je na določbe ZFPPIPP, ki v tem primeru ne pridejo v poštev) izdalo zamudno sodbo, čeprav bi moralo tožeči stranki naložiti, da odpravi nesklepčnost tožbe.
V skladu s 1. členom 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da plačilo svoje terjatve zahteva od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071684
SPZ člen 92, 93. ZKZ člen 26, 26/1, 27, 28. ZPP člen 288, 288/1, 319.
ugovor že razsojene stvari - res iudicata - subjektivna identiteta - meje pravnomočnosti - singularno pravno nasledstvo - vračilo stvari - izročitev nepremičnin v neposredno posest- najemna pogodba za uporabo kmetijskih zemljišč - pravica do posesti
Subjektivna identiteta ni podana in ne gre za že razsojeno stvar. Sodba namreč učinkuje med strankami, ki so sodelovale v pravdnem postopku, le v določenih primerih učinkuje tudi proti tretjim osebam, tako tudi v določenih primerih singularnega pravnega nasledstva. To bi bilo izkazano, če bi tožeča stranka razpolagala z javno ali po zakonu overjeno listino, s katero bi lahko izkazala prenos terjatve, kar pa ni bilo izkazano.
Najemna pogodba za uporabo kmetijskih zemljišč bi morala biti sklenjena v skladu z ZKZ. Rokopisna najemna pogodba, sklenjena med pravno prednico tožnikov in prvim tožencem, tem določbam ne ustreza.
Določba, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti drugi stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo, v danem primeru ni uporabljiva. Ta določba se ne nanaša na razloge, zaradi katerih je bila tožba vložena oziroma na utemeljenost in potrebnost vložene tožbe. Nanaša se na stroške, ki nastanejo zaradi krivdnega ravnanja oziroma zaradi določenih dogodkov, ki se stranki pripetijo tekom postopka in zaradi katerih je dolžna nasprotni stranki, ne glede na uspeh v postopku, povrniti tako nastale stroške.
Glede na dohodke pravdnih strank je pritožbeno sodišče izjemoma upoštevalo, da se z otroškim dodatkom krijejo osnovne življenjske potrebe otroka, zato je od skupnih mesečnih stroškov odštelo otroški dodatek.
obnova postopka - predlog - pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka
Pokojna tožena stranka je bila v času teka predmetnega spora, kljub psihičnim težavam, ki jih je imela (bipolarna afektivna motnja), sposobna razumeti pomen svojih ravnanj. Zato uveljavljani razlog za obnovo postopka po 4. alineji prvega odstavka 394. člena ZPP (če se je udeleževal postopka kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka) ni utemeljen.
Na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ tožnik ni upravičen zahtevati plačila vrednosti stanovanja, temveč le tisto, kar je toženki izročil na podlagi nične pogodbe. Predmet izpolnitvenega ravnanja tožnika kot kupca je bilo plačilo kupnine, zato lahko od toženke kondicira le plačano kupnino in zamudne obresti v skladu s 193. členom OZ.
Toženka je pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe ravnala protipravno oziroma nepošteno, ker jo je sklenila ob zavedanju, da lahko za predmetno stanovanje velja določba 88. člena ZDen, ki je uzakonila absolutno ničnost pravnih poslov.
Šteje se, da so denacionalizacijski upravičenci pridobili lastninsko pravico z dokončnostjo odločbe upravnega organa.
Bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek, in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer, je bolezen, povezana z delom (61. člen ZVZD-1). Prav takšno stanje, kot je opredeljeno v 61. členu ZVZD-1, je podano pri tožnici. Med obolenjem tožnice in dražečimi snovmi na delovnem mestu sicer obstaja vpliv oziroma povezava, vendar med njima ni vzročne zveze v smislu 65. člena ZPIZ-1 (po katerem so poklicne bolezni določene bolezni
,
povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan
), zato pogoji za opredelitev vzroka invalidnosti kot poklicne bolezni niso izpolnjeni.
Tožnik s končano poklicno šolo - kvalificirani tesar, ki je opravljal terenska dela kot pomožni delavec, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma lažje fizično delo, pretežno sede, na ravnem (brez pogostega plezanja ali vzpenjanja, brez nevarnosti za padce), brez pogostega sklanjanja in daljše hoje. Zaradi takšnih omejitev pri delu obstaja dvom o delih, ki jih v okviru poklica sploh še lahko opravlja, zato je treba ugotoviti, ali je podana poklicna invalidnost.