Določba, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti drugi stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo, v danem primeru ni uporabljiva. Ta določba se ne nanaša na razloge, zaradi katerih je bila tožba vložena oziroma na utemeljenost in potrebnost vložene tožbe. Nanaša se na stroške, ki nastanejo zaradi krivdnega ravnanja oziroma zaradi določenih dogodkov, ki se stranki pripetijo tekom postopka in zaradi katerih je dolžna nasprotni stranki, ne glede na uspeh v postopku, povrniti tako nastale stroške.
neposredna zahteva podizvajalcev - asignacijska pogodba
V temeljni pogodbi je manjkal bistveni del nakazila, to je pooblastilo glavnega izvajalca (nakazovalca, asignanta), prejemniku nakazila (tožeči stranki, asignatarju), da v svojem imenu sprejme izpolnitev. Zato je sodišče zmotno štelo, da je že s temeljno pogodbo dano nakazilo (asignacija), ki upravičuje tožečo stranko, kot podizvajalca, da zahteva plačilo od tožene stranke, kot naročnika del, za tista dela, ki jih je opravila na podlagi pogodbenega razmerja med njo in glavnim izvajalcem.
pravno priznana škoda – škoda na nepremičnini – črna gradnja – vzročna zveza – obstoječa stvar
Fizičen poseg v nepremičnino, ki je črna gradnja, je nedopusten poseg. Škoda na takšni stvari je pravno priznana škoda. Ugovor črne gradnje je zato lahko relevanten le z vidika morebitnega pretrganja vzročne zveze, ne pa s težo, da je črna gradnja neobstoječa stvar.
obnova postopka – obnovitveni razlog – neobstoj pooblastila – kršitev pravil o zastopanju
Na obnovitveni razlog „neobstoj pooblastila – neupravičeno zastopanje oziroma na kršitev pravil o zastopanju nasploh“ se lahko sklicuje le neupravičeno zastopani, ne pa nasprotna stranka (saj gre za varstvo neupravičeno zastopanega).
Sodišče druge stopnje sprejema oceno izpodbijane sodbe, da gre za objektivno žaljive trditve, saj izjave o neki osebi – zasebnemu tožilcu, da je pokvarjenec, ni normalen, zmešan, butelj, da laže, krade, da je norec, butelj frdaman itd., vsekakor so izjave, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu. Gre torej za objektivno žaljive označbe zasebnega tožilca in storitev kaznivih dejanj razžalitve.
Strinja pa se sodišče druge stopnje z zagovornikom, da besedi „ciganija“ ter da nastavlja „ciganske cote“ ne pomenita napada na čast in dobro ime zasebnega tožilca oziroma ne pomenita negativne vrednostne sodbe o njem. Gre za opis stanja na določenem prostoru, ne pa za zmerjanje oziroma žaljivo izražanje o zasebnem tožilcu.
Glede na medicinsko dokumentacijo in mnenje izvedencev v predsodnem in sodnem postopku ima tožnica nedvomno določene zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa ugotovljene zdravstvene težave niso takšne narave in teže, da bi tožnico popolnoma onesposabljale pri delu oziroma da bi bila zaradi njih popolnoma nezmožna za delo in da bi bila pri njej podana I. kategorija invalidnosti.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Za prevedbo ni relevantno, kaj je tožnik delal pred in po prevedbi, saj se prevedba skladno z avtentično razlago 49. a člena ZSPJS opravi glede na zadnjo veljavno pogodbo o zaposlitvi.
Sodna praksa je oblikovala stališče, da je odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so na podlagi primerjave med prejšnjimi in novimi delovnim mesti izdelale prevedbeno tabelo.
umik tožbe - privolitev tožene stranke - ustavitev postopka
Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).
V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.
Ker pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja lahko tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
zahteva na odstranitev škodne nevarnosti – prekomerne imisije – manjvrednost hiše – nova škoda – škoda na stanovanjski hiši – uporaba železniškega industrijskega tira – tresljaji in vibracije – hrup – vzročna zveza
Tudi za odškodninsko odgovornost glede nove škode morajo biti izpolnjeni vsi elementi splošnega civilnega delikta.
Ne gre za novo škodo, pač pa za škodo, ki je bila že ugotovljena in plačana v drugih postopkih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075497
OZ člen 169.
nadomestilo za invalidnost - izvedensko mnenje - neprerekana dejstva
Glede na to, da sta se stranki z izvedenskim mnenjem strinjali, je sodišče preseglo svoje pooblastilo, ko je tožniku dosodilo dodatno nadomestilo za invalidnost, katere izvedenec ni ugotovil.
ZIZ člen 17, 20a, 21, 44, 44/1. ZPP člen 108, 108/4.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - res iudicata
Sodišče lahko preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo glede usklajenosti izterjevane terjatve s terjatvijo izvršilnega naslova le, če vsebina predloga tak preizkus omogoča. Upnik mora terjatev strukturirati tako, da je jasno, kakšen je znesek glavnice, pogodbenih obresti, že zapadlih zamudnih obresti in stroškov, ter kako je posamezne dele zahtevka v skladu z izvršilnim naslovom obračunal.
Glede opredeljenosti zahtevka ne gre za vprašanje sklepčnosti predloga, temveč njegove formalne pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti.
ZPIZ-1 člen 12, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 249, 398. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 3. Uredba Sveta (ES) št. 883/2004 člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja starostne pokojnine - vpliv dohodkov po pridobitvi pravice do pokojnine na uživanje pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje - ustavitev izplačevanja
Odločba o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine, izdana v rednem postopku, se lahko glasi le za naprej, in sicer na podlagi ugotovitve o prenehanju zakonskih pogojev za njeno izplačevanje. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku toženec nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1, kar pa ne pomeni, da se takšna odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila takšna odločba že sama po sebi nična – vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala.
Izplačevanje pokojnine je urejeno v 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1, ki določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Oseba ne more biti hkrati uživalec pokojnine in zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tudi ne v drugi državi članici EU. Za konkreten primer to pomeni, da bi se tožnici z odločbo izplačilo starostne pokojnine lahko ustavilo le od izdaje odločbe dalje, pravna podlaga za to pa je podana v 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1. Tožnica tako ni upravičena do izplačila starostne pokojnine, vse dokler je v Italiji vključena v obvezno zavarovanje.
ZD člen 28, 28/3, 106, 107, 107/1, 110, 110/1, 210, 213, 213/1. OZ člen 546, 547, 547/1, 550, 550/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – izročilna pogodba – strinjanje z izročitvijo in razdelitvijo premoženja – darilo
Ker se sodedinje ne strinjajo z izročilno pogodbo, s katero je določeno premoženje zapustnice prešlo na pritožnico, se to premoženje po zakonu šteje za darilo. Da ni bilo darilo, mora dokazati pritožnica. Zato je njena pravica manj verjetna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi ukinitve tožničinega dela asistentke proizvodnje je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni za nedoločen čas. Ukinitev delovnega mesta je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).
Trditve o nevšečnostih ob reševanju reklamacije in ugotovitve o obsegu pretrpljene škode v povezavi z intenzivnostjo ugotovljene nevšečnosti ne dosegajo intenzivnosti trpljenja, nujne za prisojo denarne odškodnine za (katerokoli obliko) nepremoženjske škode na podlagi splošnih določb odškodninskega prava.
Ker sta bila tožnika primerno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami, ki se tičejo konkretnega turističnega aranžmaja, postopek pa ni pokazal, da toženec ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, tožencu tudi ni mogoče očitati zavajajočega oglaševanja.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1, 1/3, 2, 2/2, 5, 5/3, 11, 11/3.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - sodno varstvo
Tožnik je v določenem napredovalnem obdobju prejel skupaj oceno 14 točk. Ob upoštevanju 22. izhodiščnega plačnega razreda za delovno mesto tožnika in 28. plačnega razreda, ki ga je bil pravilno deležen ob prevedbi plač v novem plačnem sistemu, je tožnik do takrat že napredoval za 6 plačnih razredov, kar pomeni, da je šlo pri izpodbijanih odločbah o napredovanju v spornem letu že za njegovo sedmo napredovanje. Če bi hotel napredovati za 2 plačna razreda, bi moral skladno z določbo 3. odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v navedenem napredovalnem obdobju doseči 15 točk, kar pa v njegovem primeru ni bilo izkazano.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
O tem, katero sodišče je pristojno odločati o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, je določeno v prvem in drugem odstavku 256. člena ZIZ. Zakon loči pristojnost glede na fazo konkretnega postopka. Tako je v drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, določena pristojnost za primer, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe vložen med pravdnim postopkom, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper izdani sklep na podlagi verodostojne listine. Torej v fazi postopka, ko izdani sklep o izvršbi predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe. V tem pravdnem postopku se odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj, ko je o tem odločeno s sodbo (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena citiranega zakona lahko le sodba. Zato je po izdaji sodbe, vse dokler ta ne postane izvršljiva po prvem odstavku 256. člena ZIZ, pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.