ZSPV člen 1. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 213. ZPIZ-1 člen 39, 39/4 72, 93, 94.
obračun davka in prispevkov - prispevki za socialno varnost
Z ZSPV je določeno, da se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje. Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca (delavca) so delavci. Prispevki se obračunajo od bruto plače oziroma nadomestila plače, zavezanec za obračun je delodajalec, ki je dolžan plačati tako prispevke, za katere zavezanec za plačilo je delodajalec, kakor tudi tiste, za katerih plačilo je zavezanec delavec. Tako plačilo prispevkov, za katere je zavezan delavec, zanj dejansko izvede delodajalec. Prispevki za socialno varnost predstavljajo del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je dolžan izplačati delodajalec delavcu oziroma v njegovem imenu odvesti prispevke. Zato z izdajo obrazca REK-1, to je obračuna prispevkov (ne glede na dejansko plačilo), ne preneha obveznost delodajalca do delavca iz tega naslova. Neplačilo obvezno predpisanih prispevkov ima namreč tudi neposreden vpliv na obseg pravic delavca in njegovih družinskih članov iz socialnega zavarovanja. Zato je nesprejemljivo stališče, da je delodajalec prost obveznosti do delavca, s samim obračunom prispevkov in izdelavo obrazca REK 1, ne glede na to, ali so ti prispevki tudi dejansko plačani.
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Navedeni zakon sicer o nezavarovanih terjatvah za plačilo prispevkov v prisilni poravnavi posebej ne govori, vendar ni nobenega utemeljenega razloga, da bi terjatve iz naslova prispevkov v stečajnem postopku delile drugačne usodo kot terjatve iz naslova prispevkov v postopku prisilne poravnave. Celo več, če so terjatve iz naslova prispevkov varovane v stečajnem postopku, morajo biti še toliko bolj varovane tudi v postopku prisilne poravnave. Pri tem je potrebno upoštevati, da bi v nasprotnem primeru delavce postavili v neenakopraven položaj. Zato je tožnikovo terjatev iz naslova prispevkov treba obravnavati kot prednostno terjatev.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Med strankama je trajalo delovno razmerje do določenega datuma, skladno z dogovorom med strankama ter datumom v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnik podpisal ob nastopu dela. Tožnik po izteku dogovorjenega trajanja delovnega razmerja ni ostal na delu pri toženi stranki. Šele takšen razlog bi utemeljeval transformacijo delovnega razmerja v nedoločen čas, vendar to v konkretnem primeru ni izkazano.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Strokovna komisija, ki je spremljala tožnikovo delo, je utemeljeno sprejela negativno oceno poskusnega dela. Zato je tožena stranka tožniku na podlagi te ocene utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (6. alineja prvega odstavka 111. čl. ZDR).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je nepooblaščeno prevzel službeno vozilo in se z njim odpeljal po neslužbenih opravkih. To je storil neupravičeno, saj ni imel potnega naloga in brez vednosti skrbnika vozila. S tem je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožeča stranka je zbornica, ki ni izrecno našteta med osebami iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, prav tako pa tudi po objektivnem kriteriju v tej zadevi ne gre za gospodarski spor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074686
OZ člen 280, 435. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - veljavnost izpolnitve – izpolnitev tretjemu - dovoljeni pritožbeni razlogi
Praviloma se mora obveznost izpolniti kupcu oziroma naročniku, vendar je veljavna izpolnitev tretjemu namesto upniku, če ta za prejemnika izpolnitve določi tretjo osebo.
plačilo razlike plače - razporeditev na formacijsko dolžnost - plačilo za dejansko opravljeno delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno sicer razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti, ne glede na to, da je ta dolžnost sicer formalno že zasedena. Tožnik je določeno obdobje, kljub formalni razporeditvi na formacijsko dolžnost “nižji vojaški uslužbenec - skrbnik strelišča, vadbišča in športnih objektov” in kasneje na formacijsko dolžnost “nižji javni uslužbenec - administrator”, opravljal dela, ki sodijo v delokrog podčastniške dolžnosti “podčastnik za šport - vodja skupine”, na katero je bil kasneje formalno razporejen njegov nadrejeni. Zato je tožnik upravičen do razlike v plači med plačo, za zahtevnejše delo, ki ga je dejansko opravljal in plačo, ki jo je v spornem obdobju prejel za delovno mesto, na katerega je bil formalno razporejen.
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-4, 49/1-9, 49/1-13, 49/1-18, 59, 59/2. ZKP člen 145. Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja člen 28. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4, 38/3.
ravnatelj - razrešitev - plačilo razlike plače - javni zavod
Tožnik (ravnatelj osnovne šole) bi moral potem, ko je bil s strani sodelavk obveščen o neprimernem obnašanju učitelja do učenke, podati prijavo pristojnim organom kazenskega pregona v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja delavca - učitelja. Takšna dolžnost izrecno izhaja iz določbe 28. člena Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki v 1. odstavku določa, da so ravnatelj oziroma pooblaščeni delavci, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost učenca, dolžni v skladu z zakonom o socialnem varstvu o tem obvestiti center za socialno delo na svojem področju. Drugi odstavek tega člena pa določa, da je šola dolžna zaščititi učenčeve koristi in v ta namen pristojne organe kazenskega pregona (policija oziroma državno tožilstvo) obveščati o primerih, ko strokovni delavci zvedo za primere telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja, izkoriščanja ali spolnih zlorab. Splošna dolžnost za naznanitev kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, za državne organe in organizacije z javnimi pooblastili pa izhaja tudi iz določbe 145. člena ZKP. Tožnikovo nezakonito ravnanje v zvezi z opustitvijo prijave kazenskega pregona pristojnim organom v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja delavca predstavlja razrešitveni razlog v smislu 3. in 4. alinee 2. odstavka 38. člena ZZ.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - trditve o ponarejenem podpisu nasprotne stranke na pooblastilu odvetniku
Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP meri na nepravilnost tistega dejstvenega sklopa, na katerem temelji izpodbijana sodna odločba. Pritožnika pa s trditvami o ponarejenem podpisu toženca na pooblastilu odvetniku ne merita na nepravilnost dejanske podlage sodne odločitve, ampak na nepravilnost toženčevega zastopanja oziroma na uveljavljanje obnovitvenega razloga po 4. točki 394. člena ZPP, po katerem se postopek lahko obnovi, če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za zastopanje. Na takšno kršitev pa se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
Tožena stranka tožnici in ostalim delavkam ni izplačevala vseh ur, ki so jih le-te opravile. Pri toženi stranki se je delalo tudi ob sobotah in nedeljah, če je šlo za uvoz ali inventuro. Takrat je delala tudi tožnica. Nadur se ni izplačevalo, ampak jim je bilo rečeno, da bodo nadure koristile, pri čemer jih niso nikoli koristile, ker ni bilo dovolj zaposlenih. Zato je tožena stranka dolžna tožnici plačati vtoževani dodatek za nadurno delo.
ZDR člen 34, 83, 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 14, 93.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - delovni čas
Tožnica je v določenih dnevih prišla v službo po 9. uri brez odobritve delodajalca oziroma ga ni obvestila o razlogih za zamudo, v navedenem obdobju pa je v konkretno navedenih dnevih ostala na delovnem mestu brez odobritve delodajalca tudi po izteku delovnega časa. S tem je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožnica bi se morala držati prihoda oziroma odhoda z dela v premakljivem delovnem času. Če je bila zdravstveno nezmožna za delo, bi lahko šla v bolniški stalež. Tožnica je bila sposobna za opravljanje dela na delovnem mestu brez omejitev, zato bi morala spoštovati izvajanje delovnih obveznosti pri svojem delodajalcu v predpisanem časovnem okviru oziroma v primeru nastalih težav pristojne delavce pravočasno obvestiti o zamudi oziroma o izostajanju z dela. Ker kljub opozorilom nadrejene delavke ter pisnem opozorilu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni tako ravnala, ji je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 104, 104/1, 104/2, 108, 108/5, 111, 111/4.
starostna pokojnina - zavrženje tožbe - jezik - nerazumljive vloge
Po določbi 1. odstavka 104. člena ZPP morajo stranke v postopku pred sodiščem vlagati tožbe v slovenskem jeziku. Če pa stranka vloži vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, mora sodišče ravnati po določbah 108. člena tega zakona, ki veljajo za nerazumljive vloge, kot to določa zakon v 2. odstavku 104. člena. Sporna vloga ni napisana v slovenskem jeziku. Zato jo je sodišče prve stopnje vrnilo vložniku, da jo dopolni tako, da jo dostavi sodišču v roku 30 dni, prevedeno v slovenski jezik ter ga podučilo, kako mora postopati v primeru, da se bo zastopal sam ali v primeru, da ga bo zastopal pooblaščenec. Hkrati ga je opozorilo na posledice, če ne bo ravnal po sklepu sodišča. Ker vložnik sodišču ni dostavil vloge, prevedene v slovenski jezik, jo je bilo potrebno skladno z določbo 5. odstavka 108. člena ZPP (po kateri sodišče vlogo zavrže, če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo) zavreči.
KZ-1 člen 86, 86/7. ZIKS-1 člen 13, 18. ZUP člen 135, 135/4.
izvršitev kazni - ustavitev postopka - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojencu je bila s sklepom Okrožnega sodišča v M., opr. št. V Kr 11797/2009 z dne 29.8.2013, pravnomočen 13.9.2013, zaporna kazen nadomeščena z delom v splošno korist. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da v predmetnem postopku (trenutno) niso podani pogoji za nadaljnjo vodenje postopka za izvršitev kazni zapora, saj mora obsojenec v skladu s sedmim odstavkom 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) namesto zaporne kazni, opraviti 360 ur družbeno koristnega dela, ki ga izvršuje in nadzira pristojni center za socialno delo (13. člen ZIKS-1).
ZPP člen 95, 95/1, 282, 282/3, 286a. ZOdv člen 16, 16/2.
ponovno vročanje – tek roka ob dvakkratni vročitvi - substitut – preložitev naroka – obveščanje o preložitvi naroka po faksu
S ponovnim vročanjem pisanja, ki je bilo stranki že pravilno vročeno, rok za odgovor na tožbo ne začne teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka, ki ga skladno z 286.a členom ZPP določi sodišče za vložitev vloge.
Možnost prenosa pooblastila za posamezna pravdna dejanja na drugega odvetnika (substitut) izhaja iz samega pooblastila za pravdo, ki ga da stranka pooblaščencu, razen če to možnost v pooblastilu izrecno izključi.
Sodišče strank o zavrnitvi predloga za preložitev naroka sploh ni dolžno obveščati.
ZPP člen 242. ZBPP člen 26, 26/5. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13, 13/1, 13/2.
priča - nadomestilo plače - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila v skladu s 5. odstavkom 26. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč tudi v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, med katere sodijo stroški zaslišane priče. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom plačilo teh stroškov zmotno naložilo tožniku.
plačilo vrtca - znižanje plačila - meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca - dohodkovni razredi - dohodek iz študentskega dela
Ker tožnica v tekočem in preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, odločitev tožene stranke, ki je pri izračunu plačila za vrtec upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, torej dohodke prejete iz naslova dela preko študentskega servisa, ni pravilna. Pri določitvi dohodka v letu 2010 je zato potrebno upoštevati otroški dodatek, denarno socialno pomoč in preživnino ter upoštevaje, da gre za dve osebi izračunati, da dohodek na eno osebo znaša 231,11 EUR, kar predstavlja 23,90 % neto povprečne mesečne plače v RS. Upoštevaje 24. člen ZUPJS je tako tožnico potrebno razvrstiti v II. dohodkovni razred (nad 18 % do 30 %), kar pomeni, da tožnica plača zgolj 10 % cene programa vrtca in ne 30 %, kot je to določila tožena stranka.
Davčni organ je z odločbo ugotovil, da je tožeča stranka (delodajalec) toženi stranki (delavcu) zagotavljala varstvo privatne hiše kot predsedniku upravnega odbora, pri čemer navedena ugodnost ni bila upoštevana pri obračunu plač kot boniteta, zato je izdalo odločbo, da se zavezancu - tožeči stranki odmeri za navedene mesece plačilo prispevkov, ki jih plača delojemalec. Plačilo obveznosti bremeni delojemalca in ne delodajalca. Po določilih ZDoh-2 je zavezanec za plačilo delojemalec in se dohodnina plača iz njegovega dohodka, pri čemer je delodajalec dolžan obračunati in odvesti dohodnino kot plačnik davka, tako da je bila odločba izdana v breme tožene stranke. Navedeno pa seveda ne pomeni, da je delodajalec dolžan plačati davek. Enako velja za prispevke za socialno varnost, ki se plačujejo iz plače, po določilih ZPSV, pri čemer 3. člen ZPSV določa, da plačujejo zavezanci prispevke za socialno varnost tudi iz vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami. Zato je tožena stranka dolžna plačati davke in prispevke iz naslova stroškov varovanja njene zasebne hiše, davčni organ pa je terjatev terjal od tožeče stranke.
Tožnica je zaradi negotovosti glede obstoja pogodbenega razmerja med njo in tožencem gotovo omejena v možnosti nastopanja v pravnem prometu z drugimi in je s tem ogrožen njen pravni položaj. Ugotovitvena tožba je zato primerno sredstvo za odpravo te negotovosti, saj tožnica nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj položaj.
Tožnica je vložila t.i. direktno tožbo zoper zavarovalnico, pri kateri ima njen delodajalec sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti. Delodajalec ni stranka v postopku. Po vsebini gre tako za spor iz premoženjskih razmerij, za take spore pa so stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 5,6.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica (čistilka) je čistila stopnišče v prostorih drugotožene stranke (tožničinega delodajalca). Kritičnega dne se je voziček, ki ga je tožnica uporabljala pri čiščenju za prevoz vode in čistil (vedro s čistili), začel premikati po stopnici, zaradi česar je tožnica skočila, da bi vedro zadržala, pri tem pa ji je spodrsnilo in je z levim kolenom močno udarila ob tla in si poškodovala koleno. Drugotožena stranka ni predpisala navodil za uporabo vozička in navodil za čiščenje. Tožnica je uporabljala voziček, glede katerega ni izkazano, da je skladen z varnostnimi zahtevami, ki veljajo za proizvode v EU. Drugotožena stranka je dopuščala, da tožnica uporablja neprimerno obutev. Zaradi navedenih okoliščin je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici. Glede na to, da tožnica v času nezgode ni nosila primerne obutve, čevljev z gumijastim podplatom, temveč je imela obute ortopedske natikače, je tožnica prispevala k nastanku nezgode v višini 10%.