redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je nepooblaščeno prevzel službeno vozilo in se z njim odpeljal po neslužbenih opravkih. To je storil neupravičeno, saj ni imel potnega naloga in brez vednosti skrbnika vozila. S tem je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožeča stranka je zbornica, ki ni izrecno našteta med osebami iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, prav tako pa tudi po objektivnem kriteriju v tej zadevi ne gre za gospodarski spor.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - trditve o ponarejenem podpisu nasprotne stranke na pooblastilu odvetniku
Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP meri na nepravilnost tistega dejstvenega sklopa, na katerem temelji izpodbijana sodna odločba. Pritožnika pa s trditvami o ponarejenem podpisu toženca na pooblastilu odvetniku ne merita na nepravilnost dejanske podlage sodne odločitve, ampak na nepravilnost toženčevega zastopanja oziroma na uveljavljanje obnovitvenega razloga po 4. točki 394. člena ZPP, po katerem se postopek lahko obnovi, če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za zastopanje. Na takšno kršitev pa se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Tožnik ni bil operiran, niti ni bila njegova bolezen oziroma stanje po tem, ko je bil sprejet na ortopedski kliniki, ocenjeno kot težka bolezen. Specialist se tudi glede zdravljenja v naravnem zdravilišču ni izjasnil, ampak je predlagal večanje aerobne fizične aktivnosti, vaje za paravertebralno abdominalno muskulaturo in ekstenzijsko obsevalno fizioterapijo. Glede na takšno stanje pri tožniku ne gre za stanje hrbtenice po poškodbah ter po operativnih posegih na hrbtenici, njegova bolezen pa tudi ni bila opredeljena kot težka bolezen. Pri tožniku ne gre za nobeno od stanj določenih v 2. alinei 1. točke 1. odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi opravičevala zdraviliško zdravljenje. Prav tako iz izvida specialista ne izhaja, da bi bila za izvajanje predlaganih ukrepov potrebna souporaba naravnega zdravilnega sredstva. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu odobri zdraviliško zdravljenje, ni utemeljen.
Tožena stranka tožnici in ostalim delavkam ni izplačevala vseh ur, ki so jih le-te opravile. Pri toženi stranki se je delalo tudi ob sobotah in nedeljah, če je šlo za uvoz ali inventuro. Takrat je delala tudi tožnica. Nadur se ni izplačevalo, ampak jim je bilo rečeno, da bodo nadure koristile, pri čemer jih niso nikoli koristile, ker ni bilo dovolj zaposlenih. Zato je tožena stranka dolžna tožnici plačati vtoževani dodatek za nadurno delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka (letalska družba) je tožnici (stevardesi - vodji kabinskega osebja v posadki) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnica je na letu prodala 11 „štek“ cigaret, čeprav je bil let odpovedan, kar predstavlja carinski prekršek. Istega dne na istem letu je tožnica prodala še 45 „štek“ cigaret. Tožnica je v svoji prtljagi po opravljeni delovni obveznosti na letu posedovala večje število cigaret, prodajo beležila kot prodajo potnikom in državno mejo prestopila na službenem prehodu ter se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. Z opisanim ravnanjem je tožnica naklepno huje kršila delovne obveze, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
plačilo razlike plače - razporeditev na formacijsko dolžnost - plačilo za dejansko opravljeno delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno sicer razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti, ne glede na to, da je ta dolžnost sicer formalno že zasedena. Tožnik je določeno obdobje, kljub formalni razporeditvi na formacijsko dolžnost “nižji vojaški uslužbenec - skrbnik strelišča, vadbišča in športnih objektov” in kasneje na formacijsko dolžnost “nižji javni uslužbenec - administrator”, opravljal dela, ki sodijo v delokrog podčastniške dolžnosti “podčastnik za šport - vodja skupine”, na katero je bil kasneje formalno razporejen njegov nadrejeni. Zato je tožnik upravičen do razlike v plači med plačo, za zahtevnejše delo, ki ga je dejansko opravljal in plačo, ki jo je v spornem obdobju prejel za delovno mesto, na katerega je bil formalno razporejen.
ZPP člen 95, 95/1, 282, 282/3, 286a. ZOdv člen 16, 16/2.
ponovno vročanje – tek roka ob dvakkratni vročitvi - substitut – preložitev naroka – obveščanje o preložitvi naroka po faksu
S ponovnim vročanjem pisanja, ki je bilo stranki že pravilno vročeno, rok za odgovor na tožbo ne začne teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka, ki ga skladno z 286.a členom ZPP določi sodišče za vložitev vloge.
Možnost prenosa pooblastila za posamezna pravdna dejanja na drugega odvetnika (substitut) izhaja iz samega pooblastila za pravdo, ki ga da stranka pooblaščencu, razen če to možnost v pooblastilu izrecno izključi.
Sodišče strank o zavrnitvi predloga za preložitev naroka sploh ni dolžno obveščati.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - suspenz pogodbe o zaposlitvi - plača
Tožnik je zahteval plačilo neizplačane plače in regresa za letni dopust za določeno obdobje (to je do učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ker meni, da je suspenz pogodbe o zaposlitvi zaradi odrejenega pripora lahko trajal največ 6 mesecev od uvedbe pripora. Določbe prvega odstavka 51. člena ZDR ni mogoče razlagati tako, da lahko suzpenz traja le 6 mesecev. Po tej določbi delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu, če ne more opravljati dela 6 mesecev ali manj, zaradi prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek zaradi katerega ne more opravljati dela. Gre za zaščitno določbo v primeru, ko je delavec pravnomočno obsojen z navedenimi kaznimi, sankcijami oziroma ukrepi na čas do vključno 6 mesecev. V teh primerih delodajalec delavcu zaradi prestajanja kazni, ki onemogoča izvrševanje pogodbenih obveznosti ne more iz tega razloga odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Zakon suspenza pogodbe o zaposlitvi časovno ne omejuje. Trajanje suspenza pogodbe o zaposlitvi je vezano na razlog suspenza. Zakon določa, da se mora delavec vrniti na delo najkasneje v roku 5 dni po prenehanju razlogov za suspenz. Določbe ZDR o rokih za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri tem nimajo nobenega vpliva. V času suspenza pogodbe o zaposlitvi pravice iz pogodbe in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo, zato delavcu v tem času plača oziroma nadomestilo plače in regres ne pripadata. Zato tožnik ni upravičen do plačila plače in regresa za letni dopust za čas od poteka 6 mesecev pripora do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZSPV člen 1. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 213. ZPIZ-1 člen 39, 39/4 72, 93, 94.
obračun davka in prispevkov - prispevki za socialno varnost
Z ZSPV je določeno, da se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje. Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca (delavca) so delavci. Prispevki se obračunajo od bruto plače oziroma nadomestila plače, zavezanec za obračun je delodajalec, ki je dolžan plačati tako prispevke, za katere zavezanec za plačilo je delodajalec, kakor tudi tiste, za katerih plačilo je zavezanec delavec. Tako plačilo prispevkov, za katere je zavezan delavec, zanj dejansko izvede delodajalec. Prispevki za socialno varnost predstavljajo del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je dolžan izplačati delodajalec delavcu oziroma v njegovem imenu odvesti prispevke. Zato z izdajo obrazca REK-1, to je obračuna prispevkov (ne glede na dejansko plačilo), ne preneha obveznost delodajalca do delavca iz tega naslova. Neplačilo obvezno predpisanih prispevkov ima namreč tudi neposreden vpliv na obseg pravic delavca in njegovih družinskih članov iz socialnega zavarovanja. Zato je nesprejemljivo stališče, da je delodajalec prost obveznosti do delavca, s samim obračunom prispevkov in izdelavo obrazca REK 1, ne glede na to, ali so ti prispevki tudi dejansko plačani.
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Navedeni zakon sicer o nezavarovanih terjatvah za plačilo prispevkov v prisilni poravnavi posebej ne govori, vendar ni nobenega utemeljenega razloga, da bi terjatve iz naslova prispevkov v stečajnem postopku delile drugačne usodo kot terjatve iz naslova prispevkov v postopku prisilne poravnave. Celo več, če so terjatve iz naslova prispevkov varovane v stečajnem postopku, morajo biti še toliko bolj varovane tudi v postopku prisilne poravnave. Pri tem je potrebno upoštevati, da bi v nasprotnem primeru delavce postavili v neenakopraven položaj. Zato je tožnikovo terjatev iz naslova prispevkov treba obravnavati kot prednostno terjatev.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi skaženosti
Trajnejša življenjska skupnost je pravni standard in po določbi tretjega odstavka 180. člena OZ zakonsko predpisan pogoj za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata ali sestre.
Ker je bila tožnici v določenem obdobju izplačevana starostna pokojnina s strani tujega nosilca zavarovanja, s strani toženca pa je prejemala polni dodatek k starostni pokojnini, je nastalo preplačilo, saj tožnica v tem obdobju ni imela pravice do izplačila dodatka k tuji pokojnini v višini osnove. To pa je razlog, zaradi katerega je tožnica v skladu z 2. odstavkom 4. člena ZZSV zneske, ki so ji bili izplačevani s strani toženca in so presegali razliko med usklajenim zneskom osnove in tolarsko oziroma kasneje evrsko protivrednostjo zneska pokojnine, dolžna tožencu vrniti.
ZPP člen 140, 141, 142, 142/7, 355. ZDR člen 87, 87/2, 87/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje odpovedi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zato je tožena stranka tista, ki mora dokazati pravilno osebno vročitev odpovedi tožniku.
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala na naslov, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi, in sicer le priporočeno po pošti, kar ni v skladu s pravili o osebnem vročanju (140, 141 in 142. čl. ZPP).
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je sicer mogoče veljavno vročiti pooblaščencu glede na to, da 87. člen ZDR nalaga delodajalcu osebno vročitev po pravilih pravdnega postopka, po sedmem odstavku 142. člena ZPP pa se šteje, da je vročitev opravljena osebno tudi, če je pisanje vročeno pooblaščencu.
URS člen 29, 29/3. KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 18, 371, 371/2, 386.
sprememba obtožbe - prekvalifikacija kaznivega dejanja - sojenje v nenavzočnosti - seznanitev obdolženca z modifikacijo
Na glavni obravnavi 30. 10. 2012 je okrožna državna tožilka glede na spremembo KZ-1 modificirala obtožbo. Obdolženi se te glavne obravnave ni udeležil, bil pa je na njej navzoč njegov zagovornik. Istega dne je sodišče prve stopnje (l. št. 144) odredilo, da se obdolženca vabi na naslednjo glavno obravnavo dne 6. 12. 2012 skupaj z modifikacijo obtožnega predloga. Oboje mu je bilo po sodnem vročevalcu vročeno 5. 12. 2012 (vročilnica, pripeta k odredbi za glavno obravnavo - l. št. 144). Obdolženec in njegov zagovornik torej v pritožbi neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da obdolženec ni bil seznanjen z modifikacijo oziroma zaradi spremembe zakona s prekvalifikacijo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.
ZPP člen 104, 104/1, 104/2, 108, 108/5, 111, 111/4.
starostna pokojnina - zavrženje tožbe - jezik - nerazumljive vloge
Po določbi 1. odstavka 104. člena ZPP morajo stranke v postopku pred sodiščem vlagati tožbe v slovenskem jeziku. Če pa stranka vloži vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, mora sodišče ravnati po določbah 108. člena tega zakona, ki veljajo za nerazumljive vloge, kot to določa zakon v 2. odstavku 104. člena. Sporna vloga ni napisana v slovenskem jeziku. Zato jo je sodišče prve stopnje vrnilo vložniku, da jo dopolni tako, da jo dostavi sodišču v roku 30 dni, prevedeno v slovenski jezik ter ga podučilo, kako mora postopati v primeru, da se bo zastopal sam ali v primeru, da ga bo zastopal pooblaščenec. Hkrati ga je opozorilo na posledice, če ne bo ravnal po sklepu sodišča. Ker vložnik sodišču ni dostavil vloge, prevedene v slovenski jezik, jo je bilo potrebno skladno z določbo 5. odstavka 108. člena ZPP (po kateri sodišče vlogo zavrže, če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo) zavreči.
V obravnavani zadevi določbe SZ-1 o upravljanju večstanovanjske hiše niso upoštevne, ker je na objektu nesporno vzpostavljena solastnina in ne etažna lastnina. V primeru solastnine materialnopravno podlago glede upravljanja s stvarjo predstavljajo določbe SPZ.
Kljub temu, da posebna pisna pogodba o upravljanju s toženo stranko ni bila podpisana, pa iz opisanih okoliščin izhaja, da je tožena stranka konkludentno izjavila voljo za imenovanje upravitelja.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka do plačila ni upravičena iz razloga, ker je nastopala kot upravitelj po 67. členu SPZ in ne kot upravnik v smislu SZ-1.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Strokovna komisija, ki je spremljala tožnikovo delo, je utemeljeno sprejela negativno oceno poskusnega dela. Zato je tožena stranka tožniku na podlagi te ocene utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (6. alineja prvega odstavka 111. čl. ZDR).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nastanek utemeljenega razloga
Delodajalec mora po določbi 6. odst. 88. člena ZDR podati odpoved najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Nastanek utemeljenega razloga je trenutek, ko prične teči prekluzivni rok za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti. Podpis pogodbe o zaposlitvi ni ta trenutek, saj tožnik nikoli ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in je na novo podpisal pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero sploh nikoli ni izpolnjeval zakonskih pogojev in torej tudi ni mogel in smel opravljati dela reševalec iz vode.
Tožeča stranka je v tem delovnem sporu izpodbijala zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker je s toženo stranko po vložitvi tožbe sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, s katero jo je delodajalecobdržal v delovnem razmerju, je tožbo umaknila. Tožena stranka ni nasprotovala umiku tožbe, ampak je vanj privolila, s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko pa odpravila posledice, ki bi nastale na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je zato dolžna tožeči stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške. Tožeča stranka namreč ni umaknila tožbe zato, ker bi ugotovila, da ta ni dopustna ali pa da ni utemeljena, ampak zato, ker za vodenje spora ni imela več interesa, saj je z novo zaposlitvijo dosegla, kar je zahtevala s tožbo.
ZDR člen 82, 82/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 5, 5/1, 113, 113/2. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazno breme - izvedba dokaza - zaslišanje pravdnih strank
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožnika, tožniku odvzelo možnost, da dokaže svoje trditve in se izjavi o vseh bistvenih dokazih in navedbah toženke. Po 1. odstavku 82. člena ZDR je dokazno breme za zakonitost postopka prenehanja delovnega razmerja res na strani delodajalca, vendar citirane določbe zakona ni mogoče razumeti tako, da nasprotna stranka zato nima možnosti dokazovanja, da dejstva, ki jih zatrjuje in dokazuje stranka, na kateri je dokazno breme, niso resnična. Po 212. členu ZPP mora (in sme) vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Glede na to je sodišče prve stopnje z neizvedbo tega dokaza kršilo pravice tožnika do izjavljanja, s čimer je prišlo do kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.