ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6.
lastnost zavarovanca - obvezno zdravstveno zavarovanje - zavarovane osebe
Glede na to, da tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan iz drugega naslova, je bil že po samem zakonu zavarovan kot oseba, ki je lastnik zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji. Zakon torej določa obveznost zavarovanja (6. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ).
Sklicevanje tožnika, da mu zasebna družba, katere družbenik in direktor je bil, ni mogla zagotoviti toliko denarnih sredstev, da bi lahko bil vključen v obvezno zavarovanje, na samo obveznost zavarovanja nima nikakršnega vpliva. Po 6. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja oseba pridobi lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju z dnem, ko so pri njej izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje po zakonu in pravilih in jo izgubi z dnem, ko za takšno zavarovanje ne izpolnjuje pogojev.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 5, 12, 12/1, 249. URS člen 14, 158.
starostna pokojnina - nova odmera pokojnine - pravnomočna odločba - zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnice o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnica uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Toženko so pri odločanju v času vložitve tožničine zahteve zavezovala pravila ZPIZ-1, ki ponovne odmere ne ureja. V 180. členu ZPIZ-1 je predvidena ponovna odmera, le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje. V primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
Dejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic, ni bilo novo, le tožnica zanj ob odmeri pokojnine očitno ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - suspenz pogodbe o zaposlitvi - plača
Tožnik je zahteval plačilo neizplačane plače in regresa za letni dopust za določeno obdobje (to je do učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ker meni, da je suspenz pogodbe o zaposlitvi zaradi odrejenega pripora lahko trajal največ 6 mesecev od uvedbe pripora. Določbe prvega odstavka 51. člena ZDR ni mogoče razlagati tako, da lahko suzpenz traja le 6 mesecev. Po tej določbi delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu, če ne more opravljati dela 6 mesecev ali manj, zaradi prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek zaradi katerega ne more opravljati dela. Gre za zaščitno določbo v primeru, ko je delavec pravnomočno obsojen z navedenimi kaznimi, sankcijami oziroma ukrepi na čas do vključno 6 mesecev. V teh primerih delodajalec delavcu zaradi prestajanja kazni, ki onemogoča izvrševanje pogodbenih obveznosti ne more iz tega razloga odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Zakon suspenza pogodbe o zaposlitvi časovno ne omejuje. Trajanje suspenza pogodbe o zaposlitvi je vezano na razlog suspenza. Zakon določa, da se mora delavec vrniti na delo najkasneje v roku 5 dni po prenehanju razlogov za suspenz. Določbe ZDR o rokih za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri tem nimajo nobenega vpliva. V času suspenza pogodbe o zaposlitvi pravice iz pogodbe in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo, zato delavcu v tem času plača oziroma nadomestilo plače in regres ne pripadata. Zato tožnik ni upravičen do plačila plače in regresa za letni dopust za čas od poteka 6 mesecev pripora do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZSPV člen 1. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 213. ZPIZ-1 člen 39, 39/4 72, 93, 94.
obračun davka in prispevkov - prispevki za socialno varnost
Z ZSPV je določeno, da se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje. Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca (delavca) so delavci. Prispevki se obračunajo od bruto plače oziroma nadomestila plače, zavezanec za obračun je delodajalec, ki je dolžan plačati tako prispevke, za katere zavezanec za plačilo je delodajalec, kakor tudi tiste, za katerih plačilo je zavezanec delavec. Tako plačilo prispevkov, za katere je zavezan delavec, zanj dejansko izvede delodajalec. Prispevki za socialno varnost predstavljajo del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je dolžan izplačati delodajalec delavcu oziroma v njegovem imenu odvesti prispevke. Zato z izdajo obrazca REK-1, to je obračuna prispevkov (ne glede na dejansko plačilo), ne preneha obveznost delodajalca do delavca iz tega naslova. Neplačilo obvezno predpisanih prispevkov ima namreč tudi neposreden vpliv na obseg pravic delavca in njegovih družinskih članov iz socialnega zavarovanja. Zato je nesprejemljivo stališče, da je delodajalec prost obveznosti do delavca, s samim obračunom prispevkov in izdelavo obrazca REK 1, ne glede na to, ali so ti prispevki tudi dejansko plačani.
Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Navedeni zakon sicer o nezavarovanih terjatvah za plačilo prispevkov v prisilni poravnavi posebej ne govori, vendar ni nobenega utemeljenega razloga, da bi terjatve iz naslova prispevkov v stečajnem postopku delile drugačne usodo kot terjatve iz naslova prispevkov v postopku prisilne poravnave. Celo več, če so terjatve iz naslova prispevkov varovane v stečajnem postopku, morajo biti še toliko bolj varovane tudi v postopku prisilne poravnave. Pri tem je potrebno upoštevati, da bi v nasprotnem primeru delavce postavili v neenakopraven položaj. Zato je tožnikovo terjatev iz naslova prispevkov treba obravnavati kot prednostno terjatev.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi skaženosti
Trajnejša življenjska skupnost je pravni standard in po določbi tretjega odstavka 180. člena OZ zakonsko predpisan pogoj za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata ali sestre.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 5,6.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica (čistilka) je čistila stopnišče v prostorih drugotožene stranke (tožničinega delodajalca). Kritičnega dne se je voziček, ki ga je tožnica uporabljala pri čiščenju za prevoz vode in čistil (vedro s čistili), začel premikati po stopnici, zaradi česar je tožnica skočila, da bi vedro zadržala, pri tem pa ji je spodrsnilo in je z levim kolenom močno udarila ob tla in si poškodovala koleno. Drugotožena stranka ni predpisala navodil za uporabo vozička in navodil za čiščenje. Tožnica je uporabljala voziček, glede katerega ni izkazano, da je skladen z varnostnimi zahtevami, ki veljajo za proizvode v EU. Drugotožena stranka je dopuščala, da tožnica uporablja neprimerno obutev. Zaradi navedenih okoliščin je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici. Glede na to, da tožnica v času nezgode ni nosila primerne obutve, čevljev z gumijastim podplatom, temveč je imela obute ortopedske natikače, je tožnica prispevala k nastanku nezgode v višini 10%.
osebni stečaj - vračilo predujma brezplačne pravne pomoči
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni podlage. Po plačilu zneska najnižjega nadomestila upravitelju in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, se višja nagrada in drugi stroški lahko poravnajo šele po vračilu predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
Tožnica je vložila t.i. direktno tožbo zoper zavarovalnico, pri kateri ima njen delodajalec sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti. Delodajalec ni stranka v postopku. Po vsebini gre tako za spor iz premoženjskih razmerij, za take spore pa so stvarno pristojna sodišča splošne pristojnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nastanek utemeljenega razloga
Delodajalec mora po določbi 6. odst. 88. člena ZDR podati odpoved najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Nastanek utemeljenega razloga je trenutek, ko prične teči prekluzivni rok za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti. Podpis pogodbe o zaposlitvi ni ta trenutek, saj tožnik nikoli ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in je na novo podpisal pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero sploh nikoli ni izpolnjeval zakonskih pogojev in torej tudi ni mogel in smel opravljati dela reševalec iz vode.
ZDR člen 29, 72. ZTFI člen 469, 469/1. ZJA člen 5, 5/3, 6, 6/4. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
dodatek za povečan obseg dela - stvarna pristojnost - delovno sodišče - javna agencija - upravno sodišče - delodajalec
Tožnik je v tožbi zahteval od RS, ki jo zastopa Vlada RS, odpravo sklepov Vlade RS, ki se nanašajo na tožnikov mesečni dodatek za povečan obseg dela v višini do 20 % njegove osnovne plače. Tožnik je bil v času izdaje spornih sklepov v delovnem razmerju z Agencijo, s katero je sklenil tudi pogodbo o zaposlitvi, ne pa z Republiko Slovenijo. To pomeni, da je potrebno šteti, da je bila tožnikov delodajalec Agencija, ki je imela z ozirom na določbe ZTFI in ZJA samostojno pravno osebnost (člen 469/1 ZTFI, člen 6/4 ZJA). Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da tožnik v tem sporu izpodbija sklepe, ki jih ni izdal njegov delodajalec. Ker torej spor med tožnikom in Republiko Slovenijo (ki jo zastopa Vlada RS) ni spor med delavcem in delodajalcem (5/1. čl ZDSS-1), za odločitev v tem sporu ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Za odločanje v tem sporu je pristojno Upravno sodišče RS.
plačilo vrtca - znižanje plačila - meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca - dohodkovni razredi - dohodek iz študentskega dela
Ker tožnica v tekočem in preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, odločitev tožene stranke, ki je pri izračunu plačila za vrtec upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, torej dohodke prejete iz naslova dela preko študentskega servisa, ni pravilna. Pri določitvi dohodka v letu 2010 je zato potrebno upoštevati otroški dodatek, denarno socialno pomoč in preživnino ter upoštevaje, da gre za dve osebi izračunati, da dohodek na eno osebo znaša 231,11 EUR, kar predstavlja 23,90 % neto povprečne mesečne plače v RS. Upoštevaje 24. člen ZUPJS je tako tožnico potrebno razvrstiti v II. dohodkovni razred (nad 18 % do 30 %), kar pomeni, da tožnica plača zgolj 10 % cene programa vrtca in ne 30 %, kot je to določila tožena stranka.
prevedba - uvedba novega plačnega sistema - javni uslužbenci - dejansko delo
Skladno z avtentično razlago 49.a člena ZSPJS je bilo ob uvedbi novega plačnega sistema pri prevedbi tožnikovega delovnega mesta potrebno izhajati iz zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Podlaga za prevedbo je bil namreč nominalni znesek tožnikove osnovne plače in delovnega mesta, ki je bil določen v individualnem pravnem aktu, ne pa dejansko delo, ki ga je opravljal.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071675
ZIZ člen 257, 258. OZ člen 766, 766/3.
zavarovanje s predhodno odredbo - verjetnost obstoja obligacijskega razmerja - mandatna pogodba - podpis pooblastila - naročilo storitve - kolizija interesov med soobdolženci - zastopanje v kazenskem postopku
Mandatna pogodba med odvetnikom in stranko nastane neodvisno od tega, ali do podpisa pooblastila pride ali ne.
Tožnica je morala ugotoviti in izoblikovati mnenje, ali so interesi toženca in soobdolženega v nasprotju. Ker je to zahtevno strokovno opravilo, zvezano s porabo časa, in ker je tožnica storitev zaračunala, je bila storitev izvedena na podlagi toženčevega naročila.
Z listinskimi dokazi je tožnica verjetno izkazala obstoj odplačnega obligacijskega razmerja. To zadošča za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. Šele v pravdnem postopku bo izvedeno dokazovanje, ki bo tudi na osnovi ostalih dokazov potrdilo ali ovrglo obstoj mandatnega razmerja in če je obstajalo, tudi njegovo vsebino.
Ker je tožnik določno zahteval znižanje preživnine, strankama in sodišču pa je bilo tudi znano, katera z izvršilnim naslovom določena preživnina naj bi se v postopku znižala, je njegova vloga primerna za obravnavanje in ni podlage za njeno zavrženje.
pravdni stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic - pravica stranke do odvetnika – potni stroški - združitev pravd
Stranka ima ustavno pravico do zastopanja po odvetniku, četudi da ima sama opravljen pravniški državni izpit, ter pravico do svobodne izbire odvetnika, zato je upravičena do povrnitve stroškov prihoda odvetnika iz kraja, ki je zunaj območja sodišča.
Zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti je dajatveni. Vendar pa sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja, zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. S tem, ko se najprej ugotovi način motenja posesti, se le določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi.
Dejstvo, da je imel pooblastilo lastnika, toženca ne razbremeni pasivne legitimacije. Ugotovljena motilna dejanja je naročil toženec, jih nadzoroval, do njih se ni ogradil. Do ugotovljenega motenja zadnje mirne posesti tožnice je tako prišlo prav zaradi dejanj toženca; aktivno je deloval, da so bila motilna dejanja izvršena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074128
OZ člen 131, 133, 133/3. ZPP člen 316, 316/4.
odškodninska odgovornost – opravljanje dela po pogodbi – protipravno ravnanje – skrbnost - pripoznava zahtevka – preklic pripoznave
Skrbnost ravnanja stranke, ki opravi delo po pogodbi, ni le merilo za stopnjo krivde, temveč hkrati tudi merilo protipravnega ravnanja.
Če se izkaže, da je zaradi neskrbnega ravnanja toženca nastala škoda oziroma je ta večja kot bi bila, če bi bilo popravilo opravljeno tako, kot je treba, je podana njegova odškodninska odgovornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070303
OZ člen 132. ZPP člen 11, 109.
škoda – izgubljeni dobiček – vzročna zveza – črna gradnja – protipravnost – akt državnega organa – žalitev sodišča – denarna - kazen
Tožniki s svojimi navedbami niso zadostili možnosti za sklep, da so utrpeli izgubljeni dobiček, češ da je tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem preprečila povečanje vrednosti njegovega premoženja. Res so navedli, da bi v primeru sklenitve pričakovane pogodbe prejeli kupnino, vendar pa niso navedli, da predmet prodaje tedaj v resnici ni bil toliko vreden, ali pa, da je kasneje ta vrednost padla. Predmet, ki bi ga tožniki lahko prodali kupcu, je namreč še naprej ostal v lasti družbe tožnikov. Premoženjski položaj slednje je torej ostal nespremenjen. Z drugimi besedami – posledica dejstva, da tožniki niso prodali svojih deležev družbe, je zgolj v tem, da je to premoženje še vedno njihovo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071705
ZPP člen 83, 83/1, 343, 343/3. ZIZ člen 42. ZZK-1 člen 79.
nedovoljena pritožba – začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - upravičenost za zastopanje - procesna sposobnost - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - postopek za zaznambo spora
Obstoj procesnih predpostavk, med drugim tudi upravičenost zastopnika za zastopanje strank oziroma procesna sposobnost in v tem okviru pravilnost zastopanja – vključno z dovoljenjem za opravo procesnih dejanj, se preverja za vsak postopek posebej.
V spisu ni podatkov, da bi bil začasni zastopnik nasprotnim udeležencem (že) postavljen tudi v tem zemljiškoknjižnem postopku. V sporu tudi ni njihovega pooblastila, ki bi ga za zastopanje v tem postopku sami podelili omenjenemu odvetniku. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.