Tožnica je zaradi negotovosti glede obstoja pogodbenega razmerja med njo in tožencem gotovo omejena v možnosti nastopanja v pravnem prometu z drugimi in je s tem ogrožen njen pravni položaj. Ugotovitvena tožba je zato primerno sredstvo za odpravo te negotovosti, saj tožnica nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj položaj.
Delavci tožene stranke nad tožnikom niso izvajali mobbinga, prav tako ga niso diskriminirali. Tožnik (kljub zatrjevanem večletnem mobbingu in diskriminaciji) nadrejenih ni nikoli obvestil o zatrjevanih spornih ravnanjih delavcev tožene stranke. Iz dokaznega postopka ne izhaja, da bi tožena stranka napram tožniku ravnala protipravno, zato tožniku ni dolžna povrniti vtoževane škode zaradi posega v osebnostne pravice.
Tožena stranka je izdala ugotovitveno odločbo, s katero je odločila, koliko mesečno znaša starostna pokojnina tožnika od določenega datuma dalje. Ugotovitvena odločba ima tudi pouk o pravnem sredstvu, po katerem lahko pritožnik zoper odločbo vloži pritožbo pri območni enoti zavoda v 15 dneh od vročitve odločbe. Tožnik je vložil pritožbo zoper ugotovitveno odločbo. Tožena stranka o pritožbi tožnika zoper ugotovitveno odločbo še ni odločala, tako da navedena odločba še ni dokončna niti pravnomočna. Tožba je tako preuranjena, zato jo je bilo treba na podlagi 75. člena ZDSS-1 zavreči, saj ni izpolnjena procesna predpostavka, določena v 63. členu ZDSS-1.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 89, 116.
pravice do zdravstvenih storitev - inkontinenca urina - plenice - hlačne predloge
Toženec je tožniku priznal pravico do 90 kosov plenic na mesec, kar je največje možno število plenic na mesec, ki ustreza potrebam zelo težke inkontinence. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je toženec dolžan na tri mesece izdati potrdilo za nakup dodatnih plenic, neutemeljen.
plačilo vrtca - znižanje plačila - meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca - dohodkovni razredi - dohodek iz študentskega dela
Ker tožnica v tekočem in preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, odločitev tožene stranke, ki je pri izračunu plačila za vrtec upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, torej dohodke prejete iz naslova dela preko študentskega servisa, ni pravilna. Pri določitvi dohodka v letu 2010 je zato potrebno upoštevati otroški dodatek, denarno socialno pomoč in preživnino ter upoštevaje, da gre za dve osebi izračunati, da dohodek na eno osebo znaša 231,11 EUR, kar predstavlja 23,90 % neto povprečne mesečne plače v RS. Upoštevaje 24. člen ZUPJS je tako tožnico potrebno razvrstiti v II. dohodkovni razred (nad 18 % do 30 %), kar pomeni, da tožnica plača zgolj 10 % cene programa vrtca in ne 30 %, kot je to določila tožena stranka.
ZPP člen 242. ZBPP člen 26, 26/5. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13, 13/1, 13/2.
priča - nadomestilo plače - brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila v skladu s 5. odstavkom 26. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč tudi v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, med katere sodijo stroški zaslišane priče. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom plačilo teh stroškov zmotno naložilo tožniku.
Davčni organ je z odločbo ugotovil, da je tožeča stranka (delodajalec) toženi stranki (delavcu) zagotavljala varstvo privatne hiše kot predsedniku upravnega odbora, pri čemer navedena ugodnost ni bila upoštevana pri obračunu plač kot boniteta, zato je izdalo odločbo, da se zavezancu - tožeči stranki odmeri za navedene mesece plačilo prispevkov, ki jih plača delojemalec. Plačilo obveznosti bremeni delojemalca in ne delodajalca. Po določilih ZDoh-2 je zavezanec za plačilo delojemalec in se dohodnina plača iz njegovega dohodka, pri čemer je delodajalec dolžan obračunati in odvesti dohodnino kot plačnik davka, tako da je bila odločba izdana v breme tožene stranke. Navedeno pa seveda ne pomeni, da je delodajalec dolžan plačati davek. Enako velja za prispevke za socialno varnost, ki se plačujejo iz plače, po določilih ZPSV, pri čemer 3. člen ZPSV določa, da plačujejo zavezanci prispevke za socialno varnost tudi iz vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami. Zato je tožena stranka dolžna plačati davke in prispevke iz naslova stroškov varovanja njene zasebne hiše, davčni organ pa je terjatev terjal od tožeče stranke.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 2/2, 6, 7.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - javni uslužbenci
Določbe Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela. Gre za tehnični predpis, ki določa, kako se izračuna povračilo stroškov prevoza na delo in z dela in ne gre za povračilo dejanskih stroškov prevoza. Kadar ima zaposleni na razpolago več prevoznih sredstev, je treba v skladu z namenom zakonodajalca določiti višino tako, da je javno finančno sprejemljiva, pri tem pa ni relevantno, s katerim prevoznim sredstvom javni uslužbenec dejansko prihaja na delo.
Uredba ureja zgolj način obračunavanja in povračila stroškov najcenejšega javnega prevoza, ob predpostavki dejanske možnosti uporabe le-tega (1. in 2. odstavek 2. člena Uredbe) ter dopušča možnost kombiniranja s povračilom stroškov kilometirne za del poti, če prevoz z javnim prevozom ni možen (4. odstavek 2. člena Uredbe). Tožnik za del poti (od prebivališča do železniške postaje Poljčane) nima dejanske možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva, v preostalem pa je javni prevoz možen in tudi časovno sprejemljiv. Zato je tožniku treba priznati kilometrino le za del poti, na katerem ni možen javni prevoz.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Med strankama je trajalo delovno razmerje do določenega datuma, skladno z dogovorom med strankama ter datumom v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnik podpisal ob nastopu dela. Tožnik po izteku dogovorjenega trajanja delovnega razmerja ni ostal na delu pri toženi stranki. Šele takšen razlog bi utemeljeval transformacijo delovnega razmerja v nedoločen čas, vendar to v konkretnem primeru ni izkazano.
prevedba - uvedba novega plačnega sistema - javni uslužbenci - dejansko delo
Skladno z avtentično razlago 49.a člena ZSPJS je bilo ob uvedbi novega plačnega sistema pri prevedbi tožnikovega delovnega mesta potrebno izhajati iz zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Podlaga za prevedbo je bil namreč nominalni znesek tožnikove osnovne plače in delovnega mesta, ki je bil določen v individualnem pravnem aktu, ne pa dejansko delo, ki ga je opravljal.
Čeprav so bile terjatve več deviznih varčevalcev odstopljene isti osebi, gre pri tem še vedno za samostojne terjatve. Iz navedb tožene stranke in iz (pravočasno) predloženih dokaznih listin, ki dokazujejo prenos terjatev, ni mogoče ugotoviti, katere konkretne terjatve so bile prenesene na Republiko Hrvaško in katere na toženo stranko. Tožena stranka bi morala pri pobotanju navesti, katere konkretne terjatve deviznih varčevalcev, z njihovo zapadlostjo in načinom obrestovanja, naj ugasnejo s pobotom.
Na pravne posledice prekluzije dokazov sodišče stranke ni dolžno posebej opozarjati, saj prekluzija nastane na podlagi samega zakona. Za navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov mora biti izpolnjen pogoj nekrivde.
Sodišču ni treba pozivati strank k dopolnitvi navedb in predložitvi dokazov glede tistih dejstev oziroma dokazov, na katere je opozorila že nasprotna stranka.
Sodišče je dolžno ugotoviti višino terjatev v dokaznem postopku. Če gre za sporno terjatev, jo je treba prej dokazati. Pri pobotanju v pravdi ugotovi sodišče likvidnost takrat, ko obravnava upravičenost pobotanja. Če se tudi takrat višina terjatve ne da ugotoviti, se pobotanje ne more opraviti.
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-4, 49/1-9, 49/1-13, 49/1-18, 59, 59/2. ZKP člen 145. Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja člen 28. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4, 38/3.
ravnatelj - razrešitev - plačilo razlike plače - javni zavod
Tožnik (ravnatelj osnovne šole) bi moral potem, ko je bil s strani sodelavk obveščen o neprimernem obnašanju učitelja do učenke, podati prijavo pristojnim organom kazenskega pregona v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja delavca - učitelja. Takšna dolžnost izrecno izhaja iz določbe 28. člena Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki v 1. odstavku določa, da so ravnatelj oziroma pooblaščeni delavci, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost učenca, dolžni v skladu z zakonom o socialnem varstvu o tem obvestiti center za socialno delo na svojem področju. Drugi odstavek tega člena pa določa, da je šola dolžna zaščititi učenčeve koristi in v ta namen pristojne organe kazenskega pregona (policija oziroma državno tožilstvo) obveščati o primerih, ko strokovni delavci zvedo za primere telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja, izkoriščanja ali spolnih zlorab. Splošna dolžnost za naznanitev kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, za državne organe in organizacije z javnimi pooblastili pa izhaja tudi iz določbe 145. člena ZKP. Tožnikovo nezakonito ravnanje v zvezi z opustitvijo prijave kazenskega pregona pristojnim organom v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja delavca predstavlja razrešitveni razlog v smislu 3. in 4. alinee 2. odstavka 38. člena ZZ.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – preklic izjave o odpovedi dediščini – odpoved dediščini
Izjave o odpovedi dediščini se ne more preklicati. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je veljaven. Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna, zato ni pomembno, kakšen je obseg prednikovega (zapustničinega) premoženja v času sklenitve sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
položaj stranke v zapuščinskem postopku - dedič - ločitveni upnik - zavrženje pritožbe
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058594
ZFPPIPP člen 351, 351/2, 351/3, 443, 443/6. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2.
nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
Za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni pravno odločilno, da je upnik predlog za nadaljevanje postopka vložil še pred začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, temveč da je v času odločanja o predlogu za nadaljevanje postopka že tekel stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, zaradi česar predlogu za nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni mogoče ugoditi.
Glede vprašanja vpliva stečajnega postopka na prej začete izvršilne postopke je treba uporabiti določbe ZFPPIPP.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - upravičen razlog
Opravičeno zamudo lahko povzroči le upravičeni vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem oziroma, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
Zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti je dajatveni. Vendar pa sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja, zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. S tem, ko se najprej ugotovi način motenja posesti, se le določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi.
Dejstvo, da je imel pooblastilo lastnika, toženca ne razbremeni pasivne legitimacije. Ugotovljena motilna dejanja je naročil toženec, jih nadzoroval, do njih se ni ogradil. Do ugotovljenega motenja zadnje mirne posesti tožnice je tako prišlo prav zaradi dejanj toženca; aktivno je deloval, da so bila motilna dejanja izvršena.
Stike je treba določiti tako, da bodo skladni z ustrojem življenja pravdnih strank in otrok, kar je mogoče le ob odprti razpravi s strankama. Ker se tožnica do predlagane ureditve stikov (še) ni opredelila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Gospodarska pogodba je le tista pogodba, pri kateri imata obe stranki položaj gospodarskega subjekta. Ne zadošča torej, da ima tak položaj le ena pogodbena stranka.
protipravno ravnanje - nekvalitetna izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja - vzrok nastanka škode - razlog za zastajanje vode na parceli - pomanjkljivo odvajanje meteorne vode s parcele - zastaranje odškodninskega zahtevka - vedenje o storilcu škode
V obravnavani zadevi ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke, saj tožeča stranka ni uspela izkazati, da ji zaradi nekvalitetne izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja nastaja premoženjska škoda; zahtevek pa je neutemeljen tudi zaradi zastaranja.
Vedenje o storilcu škode ni vedenje o odgovornosti, temveč o storitvi škode kot dejstvu.