začasna prepoved opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - poslovanje borzno posredniške družbe
Če subjekt nadzora ne ugovarja odredbi o odpravi kršitev ZTVP-1, jo je dolžan izvršiti in ne more s tožbo, s katero izpodbija odločbo o izreku ukrepa začasne prepovedi opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ugovarjati, da je bila odredba nezakonita.
ZTVP-1 člen 324, 324/2, 367, 367/1-3. ZUS člen 25, 25/1-2.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe - vsebina izreka odločbe
V izreku odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana borzno posredniške družbe morajo biti določno navedena dejanja, ravnanja in okoliščine, ki so razlog za odvzem dovoljenja, sicer pravilnosti in zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti.
pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje drugih zavarovalnih poslov - izdaja ugotovitvene odločbe
Za odločanje o ugotovitvenem zahtevku, po dejanskem stanju v času vložitve prvotne zahteve in po določbah ZZav, tožena stranka ni pristojna. Take pristojnosti ji ZZavar ne daje z nobeno določbo.
ZTVP-1 člen 66, 325. Tarifa o taksah in nadomestilih člen 4, 4/3.
taksa za izdajo odredbe o odpravi kršitve - pravnomočnost odredbe
Tožeča stranka ni izpobijala odločbe o odpravi kršitev. Za to je sicer imela na voljo tožbo v postopku sodnega varstva (325. člen ZTVP-1). Ker te možnosti ni izkoristila, je postala odločba dokončna in pravnomočna. Njene nezakonitosti pa ni mogoče več uveljavljati, tudi ne posredno, tako kot to poskuša tožeča stranka v zvezi z izpodbijanim sklepom. Ta je le posledica izdane odredbe.
ZZavar člen 24, 24/1-1, 24/2, 266, 266/2, 279, 279/3.ZUP člen 214, 214/1-5.
obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe - strokovna usposobljenost kandidata
Štiriletne izkušnje pri vodenju zavarovalnice ali primerljivega podjetja so bile predpisane samo kot (izpodbojna) domneva za obstoj pogoja, da je mogoče izdati dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe osebi, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice.
Če je zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe zavrnjena zato, ker je Agencija za zavarovalni nadzor ugotovila, da kandidat nima ustreznih teoretičnih in praktičnih znanj za vodenje zavarovalnice, mora biti v obrazložitvi navedeno, katera so taka teoretična in praktična znanja in katerih od njih kandidat nima.
družba za vzajemno zavarovanje - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - povečanje premij - sestava skupščine - načelo medgeneracijske vzajemnosti - odločba Agencije za zavarovalni nadzor o odpravi kršitve - začasna odredba - pravni interes za izdajo začasne odredbe
Družba za vzajemno zavarovanje je urejena predvsem z določbami ZZavar, podredno (smiselno) tudi z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Skupščina družbe je najvišji organ, v katerem člani družbe uresničujejo svoje pravice, in tudi organ odločanja.
ZZavar, za razliko od na primer ZZVZZ ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ni sam določil sestave (in strukture) skupščine niti ni določil sistema volitev oziroma imenovanja predstavnikov posameznih interesov, ampak je to prepustil družbi za vzajemno zavarovanje. Tako je lahko tožeča stranka s statutom (v okviru zakonske avtonomije) določila, da skupščino družbe ne sestavljajo vsi člani, ampak zastopniki članov. Posledično je lahko določila sestavo skupščine in postopek razdelitve zastopnikov članov oziroma "delitveni ključ". S tem je zagotovila enakopravno udeležbo pri odločanju in da lahko uživalci pravic v celoti uveljavijo svoje interese v družbi za vzajemno zavarovanje. Član družbe za vzajemno zavarovanje je namreč do družbe v dvojnem razmerju: v članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in v zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba.
Ker je tožeča stranka predložila poročilo o odpravi kršitve, bi morala AZN izdati odločbo, s katero bi ugotovila, da je kršitev, ugotovljena z odredbo, odpravljena. Če bi namreč ugotovila, da je poročilo nepopolno oziroma da iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da je ugotovljena kršitev odpravljena, bi ji morala z odredbo naložiti dopolnitev poročila in ji določiti roka za dopolnitev. Ker pa AZN omenjene odločbe niti omenjene odredbe ni izdala v roku 30 dni po prejemu poročila, se šteje, da je bila kršitev odpravljena.
Ob upoštevanju enajstega odstavka 14. člena ZZavar, ki določa, da dopolnilna zdravstvena zavarovanja predstavljajo javni interes, je z zakonom skladno le takšno zavarovanje, ki ob pričakovanem povečanju rizika zaradi starosti ne pomeni tudi hkratnega povečanja premij.
Tožeča stranka zaradi odločitve o tožbi nima več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
ZNVP člen 16, 16/1.ZTVP-1 člen 324, 324/1. ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1, 20, 20/1.
izdaja novih delnic - presečni dan - aktivna legitimacija (KDD) - pravica do sodnega varstva - dejanski oziroma pravni interes
V posebnem upravnem postopku ni odločalo o pravici ali pravni koristi KDD, temveč upravičencev do udeležbe pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev izdajateljice. Zato KDD ne more biti stranka v postopku sodnega varstva niti imeti položaj stranke.
Organ prve stopnje z odločitvijo o ugovoru ne more priti v negotov (svoj) pravni položaj, saj je v stvari sam odločil (izdal odločbo). Organ prve stopnje ni upravičen sprožiti upravnega spora proti odločbi organa druge stopnje, s katero je bilo odločeno o ugovoru proti njegovi odločbi.
Tisti, ki zasleduje kakšno svojo materialno (ali moralno) korist, zaradi katere je zainteresiran, kako se bo končal konkreten postopek sodnega varstva, le dejanski interesent, ne more pa biti stranka v tem postopku.
Za izpolnitev procesne predpostavke dopustnosti tožbe ne zadošča ekonomski, hipotetični ali drugi dejanski interes. Zato bi varstvo pravic ali pravnih koristi lahko zahtevala le tista tožnica, ki bi izkazala pravno razmerje do stvari (izdaje novih delnic zaradi povečanja osnovnega kapitala izdajateljice iz sredstev družbe), ki je predmet konkretnega postopka sodnega varstva. To razmerje pa ureja materialni predpis (ZNVP), iz katerega je razvidno, kdo (zakoniti imetniki pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev) ima pravico oziroma pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku sodnega varstva.
Pravica do sodnega varstva ni splošna in ne pripada vsakomur, ampak je, nasprotno, odvisna od določenih, točno individualiziranih okoliščin, ki so predpostavke tožbe oziroma pravice do tožbe.
ZZavar člen 68, 72, 113, 272, 272/1, 272/2, 273, 282, 283, 287.ZZVZZ člen 23, 62, 62/1-2, 62/3-3.
zdravstveno zavarovanje - sodno varstvo po ZZavar - načelo kontradiktornosti - posamično in skupinsko dopolnilno zdravstveno zavarovanje - sprememba zavarovalnih vrst - oblikovanje rezervacij za starost - enakost obravnavanja zavarovancev - zavarovalne skupine
Glede na določbo prvega odstavka 272. člena ZZavar je tožena stranka (lahko) odločila brez naroka. Zato v postopku na prvi stopnji ni bilo mogoče kontradiktorno obravnavati vseh spornih vprašanj: za določene pomanjkljivosti v svojih vlogah oziroma za pomisleke tožene stranke - predvsem za pomisleke strokovne in pravne narave - je tožeča stranka lahko izvedela šele iz odločbe. Ker je bila ta - sicer v skladu z ZUP - izdana brez naroka, predviden pa je tudi le enostopenjski upravni postopek (drugi odstavek 273. člena ZZavar), se pred toženo stranko postavljajo strožje zahteve, kar zadeva izčrpnost obrazložitve.
Kolikor je glede posameznih nepravilnosti ostala v izpodbijani odločbi dolžna določene odgovore, ker si določenih pravnih vprašanj sama ni zastavila oziroma glede svojih strokovnih stališč ni imela pomislekov, kakršne je pozneje izrazila tožeča stranka, bi morala na takšne tožbene pomisleke oziroma vprašanja tožeče stranke odgovoriti v odgovoru na tožbo, tako da bi sodišče lahko pretehtalo argumente obeh strank na kontradiktoren način - posebej zato, ker zakon v tem postopku izrečno izključuje tudi možnost obravnave v postopku sodnega varstva (287. člen ZZavar). Sodišče, ki presoja samo zakonitost, ne pa tudi morebitne (ne)primernosti odločitve, ne more dodajati javnopravno relevantnih utemeljitev k prepričljivosti odločitve. Tako ima tožena stranka na eni strani postopkovno ugodnejši položaj, saj ima možnost, da določene pravne argumente dodaja k obrazložitvi tudi še v odgovoru na tožbo, na drugi strani pa se pred njo postavljajo strožje zahteve, saj bo potem, ko (če) te možnosti ni izkoristila, sodišče prej prišlo do sklepa, da ima izpodbijana odločitev pomanjkljivosti v obrazložitvi.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti razlogov, zakaj v tem delu ni bilo ugodeno zahtevi tožeče stranke. To pa predstavlja kršitev določbe 6. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, ki določa, da mora obrazložitev odločbe vsebovati med drugim tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. To pa je moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost izpodbijane odločitve (2. točka prvega odstavka 25. člena ZUS).
Tretja alineja tretjega odstavka 62. člena ZZVZZ zahteva, da mora zavarovalnica oblikovati zavarovalno tehnične rezervacije za starost, s katerimi zagotavlja zavarovancem zdravstveno in socialno varnost za življenjska obdobja, ko so zdravstvena tveganja in višina odškodnine višja od povprečno pričakovanih. Te določbe ni mogoče razumeti tako, da bi zavarovalnica sama po lastni presoji postavila starostno mejo, od katere bo štela, da se začenja življenjsko obdobje, ko so tveganja večja od pričakovanih, ampak je treba šteti, da je treba pri zdravstvenih zavarovanjih, sklenjenih za nedoločen čas, takšne rezervacije oblikovati ves čas trajanja zavarovanja.
Zahteve po enakem obravnavanju vseh zavarovanih oseb ni mogoče razlagati mehanično, na način, da bi bili vsi subjekti zavarovanja deležni enakih pravic in bi jih bremenile enake obveznosti, ne glede na morebitne dejanske razlike v okoliščinah oziroma lastnostih, ki so lahko podlaga za določitev obsega teh pravic oziroma obveznosti.
Katere so te okoliščine oziroma lastnosti, pa lahko določi ponudnik zavarovalne storitve, če le okoliščine, ki jih izbere za temelj razlikovanja, niso določene arbitrarno, brez notranje povezave s predmetom urejanja. Tožena stranka ni izkazala, da bi bilo skupinsko zavarovanje samo po sebi v nasprotju s kakšno zakonsko zahtevo. Če je tožnica smela oblikovati zavarovalno ponudbo tudi glede na združevanje zavarovancev v skupine, je lahko kot kriterij za določitev pravic pripadnikom takšnih skupin določila tudi okoliščine, ki so vezane na skupino, ne pa nujno samo na lastnosti posameznega pripadnika takšne skupine. Zahtevi za enako obravnavanje je v takšnem primeru zadoščeno že, če veljajo enaka pravila za vse člane skupine, ni pa treba, da bi za vse zavarovance veljale enake pravice oziroma obveznosti tudi ne glede na to, ali se vključijo v zavarovanje posamič ali kot člani (prostovoljno oblikovane) skupine.
ZTVP-1 člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/3, 86/5, 87, 87/1.
uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - predstavitev vodenja poslov - opravljanje navideznih poslov pred kandidiranjem za člana uprave
Namen podrobnega urejanja trga vrednostnih papirjev, med drugim tudi pogojev za opravljanje določenih nalog oziroma funkcij udeležencev tega trga (v konkretnem primeru funkcije člana uprave borzno posredniške družbe), je v zagotovitvi varstva investitorjev ter poštenega, transparentnega in uspešnega delovanja trga. Temu je namenjen tudi sistem izdaje dovoljenj.
Za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za člana uprave borzno posredniške družbe zadostuje med predstavitvijo vodenja poslov ugotovljena kršitev predpisov o trgu vrednostnih papirjev. Pri predpisovanju pogojev za opravljanje določene funkcije ter pri predpisovanju kaznivih ravnanj in sankcij zanje gre namreč za povsem različna položaja, ki ju ni mogoče enačiti (prim. razloge odločbe Ustavnega sodišča z dne 13.11.2004, opr. št. U-I-220/03-20).
Predstavitev iz tretjega odstavka 86. člena ZTVP-1 ni obvezna. Od presoje Agencije je odvisno, kdaj se bo zanjo odločila. Čim se odloči, da mora kandidat za člana uprave borzno posredniške družbe opraviti predstavitev, pa mora odločitev Agencije temeljiti (ne samo na listinah, ampak) tudi na ugotovitvah opravljene predstavitve (gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000). Navedeno izhaja tudi iz petega odstavka 86. člena ZTVP-1, ki določa, da lahko Agencija za svojo odločitev uporabi podatke, ki jih je pridobila med predstavitvijo. Agencija namreč zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. To pa so tudi podatki, ki jih pridobi na predstavitvi (ne samo podatki, ki izhajajo iz listinskih dokazov) - gl. tudi razloge sodbe Vrhovnega sodišča z dne 21.9.2000, opr. št. G 1/2000.
Pojem navideznih poslov je sicer do določene meje nedoločen, vendar pa mu je Agencija v tej zadevi dala ustrezno (konkretno) vsebino. Tako je ugotovila, da sporni posli niso bili izvršeni z namenom povezovati ponudbo in povpraševanje po določenem vrednostnem papirju, kar je osnovni namen transakcij z vrednostnimi papirji, oziroma da sta bila nakup in prodaja izvršena istočasno in za račun iste stranke, pri čemer je ista oseba posredovala na strani kupca in prodajalca, kar kaže, da ti posli niso bili izvršeni z namenom trgovanja.
Za zavrnitev izdaje dovoljenja zadostuje že sama možnost, da bi zaradi ravnanja tožeče stranke lahko prišlo do situacije, v kateri bi bilo ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali pravili varnega in skrbnega poslovanja (gl. tudi razloge sodb Vrhovnega sodišča z dne 27.11.2001, opr. št. G 2/2001 in G 3/2001).
ZTVP-1 člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/4, 87. ZGD člen 246, 246/1, 247.
uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - vodenje poslov - praktična znanja in izkušnje kandidata - vodenje poslov - poslovodenje (vodenje družbe in njenih poslov)
Čeprav ZTVP-1 v četrtem odstavku, 1. točki petega odstavka in prvem stavku šestega odstavka 85. člena govori o vodenju poslov borzno posredniške družbe, ne pa o vodenju borzno posredniške družbe, pa je vsebino pogoja iz 1. točke petega odstavka njegovega 85. člena (da mora kandidat imeti tudi lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borzno posredniške družbe) vseeno treba razumeti tako, da gre pri vodenju poslov za vodilna dela in naloge, za poslovodenje (vodenje družbe in njenih poslov), ki je v domeni uprave (za člana katere, vendar v borzno posredniški družbi, je kandidirala tudi tožeča stranka). To izhaja iz besedila četrtega odstavka 86. člena in 87. člena ZTVP-1, pa tudi iz določb Zakona o gospodarskih družbah (na primer iz prvega odstavka njegovega 246. člena in iz naslova njegovega 247. člena), ki se na podlagi prvega odstavka 78. člena ZTVP-1 podredno uporabljajo za borzno posredniške družbe.
Glede na pomembnost ureditve trga vrednostnih papirjev je utemeljena zahteva, da opravljajo funkcije članov uprav borzno posredniških družb osebe z ustrezno strokovno usposobljenostjo ter lastnostmi in izkušnjami za vodenje (poslov), to je visoko specializirani strokovnjaki, ki so dolžni poslovati po visokih strokovnih (in vrednostnih) standardih. Te osebe morajo namreč s svojo strokovno usposobljenostjo in z izkušnjami (ter osebnimi lastnostmi)
zagotavljati, da bodo svojo funkcijo opravljale tako, da bo na trgu vrednostnih papirjev zagotovljeno pošteno, učinkovito in transparentno poslovanje, da bo zagotovljeno varstvo investitorjev (vlagateljev) in da bodo v največji možni meri izločeni sistemski riziki.
ZTVP-1 člen 309, 309/2, 312, 312/2-3, 320, 363, 363/1.ZUP člen 35, 37, 37/1, 226, 226/2.
pristojnost za odločanje - izločitev člana strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev
Vprašanje izločitve člana strokovnega sveta Agencije iz postopka za odločanje o odvzemu dovoljenja je eno od postranskih vprašanj, to je vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z izvedbo postopka, pa se o njih ne odloča z odločbo.
Za odločanje o izločitvi je pristojen predsednik senata Agencije, ne pa morda minister za finance.
sodno varstvo - sposobnost biti stranka - stranska intervencija - prepoved sprejemanja depozitov - nadzor Banke Slovenije nad drugimi osebami - izpodbijanje odločbe o ugotovitvi razlogov za likvidacijo
Druge osebe imajo proti odločbi Banke Slovenije o ugotovitvi razloga
za njihovo likvidacijo enako sodno varstvo kot banke v postopku
sodnega varstva proti odločbam Banke Slovenije o prenehanju banke.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ugotovitvena odločba
Šteje se, da je določena oseba pridobila dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, če ima na dan uveljavitve ZZavar tri leta delovne dobe pri pravni osebi ali podjetniku posamezniku, ki je imel predpisano dovoljenje za opravljanje zavarovalniške dejavnosti po prej veljavnih predpisih.
ZZavar člen 181/2, 230, 281, 286, 358. ZUS člen 25, 25/1-1, 25/1-3, 59.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja
Namen določbe 258. člena ZZavar je v tem, naj imajo izjemoma brez posebnega dovoljenja, ki ga sicer zahteva 230. člen, pravico opravljati posle zavarovalnega zastopanja tudi osebe, ki so se za to usposobile z dotedanjim delom. Vendar je treba izjeme razlagti omejujoče. Namen določbe 230. člena je, da se v interesu zavarovancev in v javnem interesu zagotavlja varno in zakonito poslovanje organizacij, ki opravljajo dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja. Določbe 358. člena ni mogoče razlagati tako, da bi bil namen določbe, ki postavlja pravilo (230. člen) izjalovljen oziroma ogrožen. Zato je kot triletno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja mogoče šteti le takšno opravljanje teh poslov, ki je potekalo v skladu z vsakokratnimi predpisi.
izvajanje nadzora - banke - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - obseg presoje odločbe Banke Slovenije
Nadzor nad bankami in tudi nad tem, katera oseba lahko pridobi kvalificirani delež v določeni banki, je po ZBan naloga Banke Slovenije. Banka Slovenije je odgovorna za pravilno izvajanje tega nadzora in s tem za oblikovanje, uveljavljanje in nadzorovanje sistema pravil, ki zagotavljajo standarde varnega poslovanja bank in hranilnic. Zato se Vrhovno sodišče v presojo kriterijev, po katerih Banka Slovenije odloča o tem, komu bo dala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža delnic neke banke, ne more spuščati. V postopku sodnega varstva lahko presoja samo, ali je imel vlagatelj zahteve možnost sodelovati v postopku v skladu z zakonom in ali pri tem ni prišlo do bistvenih procesnih kršitev ter v mejah razlogov, navedenih v tožbi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
ZPre člen 23.ZTVP-1 člen 309, 309/2, 324, 324/2, 326, 326/2, 329, 333, 333-3, 334, 370, 370/2, 378, 378/1. ZUP (1986) člen 49.ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 82, 82/2, 82/7, 142, 142/1, 229, 229/2, 235, 235/4.
rok za vložitev tožbe - nova dejstva in dokazi - posebna pritožba - vročitev odločbe - stranski udeleženec - postopek sodnega varstva - prevzem delniške družbe - postopek v zvezi s ponudbo za odkup - stranke v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo - zavrženje zahteve za vročitev odločbe
V postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic je stranka samo ponudnik. Nobena druga oseba se ne more udeležiti tega postopka niti kot stranski udeleženec.
Proti odločbi o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup lahko tisti, ki misli, da je z njo kršena kakšna pravica ali na zakon oprta neposredna korist, vloži tožbo. Rok za vložitev tožbe teče od dneva objave ponudbe in odločbe o izdaji dovoljenja za ponudbo ni treba vročiti bodočemu tožniku. Za ta postopek sodnega varstva ni mogoče uporabiti določbe, da tožeča stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
ZBan člen 134, 134/1-7, 147, 147/1-3, 241, 241/1, 241/3, 241/5. Sklep o usklajevanju hranilnokreditnih služb z določbami ZBan točka 26, 26/1, 26/2, 26/3, 32, 38, 42, 43.
hranilno kreditna služba - uskladitev poslovanja z ZBan - sestava letnega poročila - nadzor nad poslovanjem - prisilna likvidacija - odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
Banka Slovenije sme v prilagoditvenem obdobju nadzirati hranilno-kreditne službe, ustanovljene po prejšnjih predpisih in proti njim uporabiti ukrep začetka prisilne likvidacije.