ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 303, 303/5, 305, 305/1.
preizkus terjatve - neposredno izvršljiv notarski zapis - odstop od pogodbe - izvršilni naslov
Iz pogodbe nedvomno izhaja, da je zaradi opredelitve leasingojemalčeve obveznosti v anuitetnem planu obseg te obveznosti določen v primeru izpolnjevanja oz. veljavnosti pogodbe in le v tem primeru je mogoče skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ notarski zapis pogodbe upoštevati kot primeren izvršilni naslov.
Ker obseg obveznosti dolžnika iz same pogodbe ni razviden, v primeru odstopa od pogodbe navedena pogodba ne izpolnjuje pogojev za njeno obravnavo kot izvršilnega naslova.
preužitek - dokazna ocena - trditveno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - pogodba o preužitku
Tako pravna teorija kot ustaljena sodna praksa jasno zastopata stališče, da je treba tudi za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, za vložitev tožbe uporabiti enoletni rok.
Pravilno je ugotovljeno, da sporna pogodba o preužitku ni niti delno darilna, ampak je v celoti odplačna.
Kadar tožnik zahteva ugotovitev ničnosti celotne pogodbe, sodišče pa ugotovi, da je nično samo posamezno pogodbeno določilo, s takšno ugotovitvijo ostane znotraj okvira tožbenega zahtevka, saj tožniku dejansko prisodi manj od zahtevanega in ne nekaj drugega, kot meni sodišče prve stopnje.
Za pravilno izpolnitev svoje pojasnilne dolžnosti bi morala banka tožnikom predstaviti kredit v tuji valuti na razumljiv način in ob upoštevanju splošnega znanja povprečnega potrošnika, tako da bi tožniki lahko ocenili celoten strošek posojila. Pojasniti bi jim morala, da s sklenitvijo pogodb prevzemajo nase tečajno tveganje, zaradi česar se lahko zgodi, da bo njihova obveznost odplačila kredita v domači valuti zaradi spremembe tečaja lahko višja kot ob sklenitvi pogodbe in da tega bremena morda ne bodo zmogli, pa tudi, da se dolgoročno kredit v CHF kljub nižji obrestni meri lahko izkaže za manj ugodnega od kredita v EUR. Glede na navedeno ni dovolj, da sta bila v pogodbi navedena valuta in vrsta tečaja. Tudi ni odločilno, da toženka ni oglašala kreditov v CHF, da je tožnikom najprej ponudila kredit v EUR in da je prva tožnica nato sama zahtevala kredit v CHF. Prav zato, ker ni bila kreditno sposobna za kredit v domači valuti, bi jo morala toženka še bolj skrbno in natančno opozoriti na posledice prevzema tečajnega tveganja. Informacije bi morala tožnikom ponuditi ne glede na njihov izraženi interes, pri tem pa se ne bi smela zanašati na njihove izkušnje in izobrazbo. Dejstvo, da banka ni mogla natančno predvideti bodočega gibanja tečaja, nima nobenega vpliva na njeno pojasnilno dolžnost. S tožniki bi morala deliti vse informacije, ki so bile pomembne za sklenitev pogodbe, vključno s tveganji, ki jih pogodba prinaša.
Splošni pogoji v tujem jeziku, ki niso prevedeni, potrošnika ne morejo zavezovati.
Določilo, na podlagi katerega je dopustno, da pride do spremembe cen že sklenjenih poslov, torej do enostranskega spreminjanja pogojev v škodo potrošnika za nazaj, je nepošteno pogodbeno določilo, ki je nično.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00025382
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 6. URS člen 18, 21, 22. OZ člen 179. ZIKS-1 člen 54, 73.
nepremoženjska škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - bivalne razmere v zaporu - prestajanje zaporne kazni - pravica do poštenega sojenja - delo obsojenca na prestajanju kazni - prisilno delo - plačilo za delo obsojencev - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja
Pritožnikovo osebno dojemanje stanja v zaporu nima podlage v objektivnih okoliščinah, ki so bile takšne, da so pritožniku omogočale dostojno prestajanje zaporne kazni. Vsak odvzem svobode pa neizogibno spremljajo tudi neugodni občutki.
Delo v času prestajanja kazni je pravica, ne pa obveznost obsojenega. Podaljšani in nenadzorovani obiski, niso vezani zgolj na opravljanje dela, ampak na celotno obnašanje obsojenca v času prestajanja kazni. Pritožnik nekritično prezre, da je delo izgubil po lastni krivdi, kar pomeni, da si ni prizadeval v procesu tretmajev oziroma prevzgoje in da so mu zato dodatne ugodnosti ukinili.
procesnopravna jamstva - pomoč prava neuki stranki - pravica stranke do odvetnika - dedni dogovor - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - oporoka - pristnost oporoke - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Podlage, po kateri bi moralo sodišče zapuščinsko obravnavo prekiniti in preložiti, da bi se imel pritožnik možnost posvetovati z odvetnikom, v določilih ZPP in ZD ni najti, niti navedeno ni običajna praksa v zapuščinskih postopkih.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, katerega razveljavitev je mogoča le z izrednim pravnim sredstvom, to je s tožbo za razveljavitev sodne poravnave po 392. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00025436
ZPP člen 339, 339-2, 339/2-8. ZVPot člen 22, 23. ZPotK člen 21, 21/1.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost banke - pravica do informiranosti - konkludentno ravnanje - pooblastitev za zastopanje - venire contra factum proprium - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do izvedbe dokaza
Res sicer obstaja pojasnilna dolžnost banke ne glede na izražen interes stranke, vendar je konkretni primer poseben. Tožnica je za pogajanja z banko pooblastila toženca, zato je za izpolnitev pojasnilne dolžnosti zadoščalo, da je toženka vse potrebne informacije posredovala tožencu.
Togo vztrajanje pri standardu povprečnega potrošnika bi bilo v obravnavanem primeru neživljenjsko tudi iz razloga, ker je bil toženec v tistem času že usposobljen kreditni svetovalec, tudi za kredite v CHF, zaradi česar glede znanja in izkušenj na področju bančnih storitev ni bil v slabšem položaju od toženke. Ker je pri sklepanju istovrstnih kreditnih pogodb sam svetoval drugim potrošnikom, je že razpolagal z vsemi relevantnimi informacijami. Toženka ga zato ob odločitvi za najem kredita ni bila dolžna ponovno opozarjati, da s pogodbo prevzema tečajno tveganje.
pridobitev (so)lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - numerus clausus stvarnih pravic - pridobitev in obstoj lastninske pravice - trditveno in dokazno breme - geodetska napaka
V skladu z določilom 39. člena SPZ se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Sistem pravnih temeljev za pridobitev lastninske pravice je zaprt sistem po načelu numerus clausus, kar pomeni, da na drugi podlagi kot tisti, ki jo določa SPZ, lastninska pravica ne more nastati. Ker SPZ realne subrogacije kot pridobitnega načina za pridobitev lastninske pravice ne predvideva, je tožnikova tožba na ugotovitev solastninske pravice na parceli 1038/1 materialnopravno nesklepčna.
Tožnik bi za utemeljenost zahtevka na ugotovitev lastninske pravice moral izkazati obstoj svojega veljavnega pridobitnega načina za pridobitev lastninske pravice, zato so njegove trditve o odsotnosti pravne podlage toženke za pridobitev lastninske pravice, za odločitev v zadevi nerelevantne.
Tožnik ni trdil, da se odvzetih 1047m2 parcele 1041 nahaja na parceli 1038/1, saj je navedel, da so iz priključenega dela parcele 1041 nastale druge parcele. Zato tudi sklicevanje na napako geodetskega organa pri parcelaciji za odločitev o obstoju lastninske pravice na parceli 1038/1 ni utemeljeno.
URS člen 23, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 367, 374, 374/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
revizija - direktna revizija - dopuščena revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - odločitev o stroških - potrebni stroški - stroški odgovora na revizijo
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka vložila "direktno revizijo", ki ni dovoljena, zato je ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi pooblastila iz 374. člena ZPP zavrglo. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila s takim postopanjem toženi stranki kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP, niso utemeljene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je ureditev dopuščene revizije tisti model dostopa do vrhovnega sodišča, ki najbolj ustreza njegovi ustavni vlogi ter ki je posledično tudi najbolj v korist učinkovitemu sodnemu varstvu in s tem individualnim ustavnim jamstvom. Zakonodajalec sme v izhodišču prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. V obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do učinkovitega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele ZPP. Zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.
ZPP člen 307, 307/4, 317, 317/1, 319, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZIZ člen 17, 17/2, 20a. ZN člen 4.
že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - zavrženje tožbe - izvensodna poravnava po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji - neposredno izvršljiv notarski zapis - nepravnomočna sodba - pritožba zoper sodbo - obstoj izvršilnega naslova - odpoved zahtevku
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Navedeno velja tudi za pritožbeno sodišče, saj zaradi vložene pritožbe sodba sodišča prve stopnje še ni pravnomočna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta se pravdni stranki z izvensodno poravnavo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa dne 26. 4. 2019, dogovorili o plačilu terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka v tej pravdi. Neposredno izvršljiv notarski zapis je namreč izvršilni naslov, kar pomeni, da tožeča stranka že ima podlago za uveljavitev v konkretnem notarskem zapisu dogovorjenih pravic in sodišče ne sme odločiti drugače.
ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - procesna ovira
Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
lastninska pravica - funkcionalno zemljišče k več stavbam - pravica uporabe
Tožeča stranka ni dokazala uporabe sporne nepremičnine, ki je bila nekoč v družbeni lastnini, na podlagi pravice po kakšnem tranzicijskem predpisu ali na podlagi pravice iz pogodbe. Lastnine na avtopralnici in skladišču ni mogoče razlagati tako široko, da bi uporabo 43. člena ZVEtL-1 raztegnili tudi na možnost krožnih poti po industrijskem objektu in parkiranja tovornjakov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024827
ZPP člen 411, 411/1.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki - začasna ureditev stikov - otrokova korist - obseg stikov - izvrševanje stikov - starost otroka - medsebojni dogovor strank
Ureditev stikov z začasno odredbo v konkretni zadevi ni potrebna, ker se stiki izvajajo v skladu z dogovorom, ki sta ga ob pomoči CSD ustno sklenili pravdni stranki. Obseg in termin stikov, ki sta ga pravdni stranki dogovorili celo na predlog samega toženca, je tudi sicer prilagojen potrebam mladoletne deklice glede na njeno starost, ko se še doji in ko je še v simbiotični razvojni fazi z materjo.
ureditev meje v pravdnem postopku - povrnitev potrebnih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi
Ker je postopek ureditve meje, ki sicer ni bila sporna (pravdne stranke so zatrjevale, da ta sploh ni bila sporna in je bil, tako iz podatkov spisa, po tožnikih naročen zaradi njune zahteve po obnovi postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za nepremičnino tožencev) tekel izključno na zahtevo tožencev, in ker so geodetske storitve bile opravljene tudi za združitev njunih parcel (807/4 in 807/12 k.o. ...), tožnika nimata podlage za polovično povrnitev stroškov, ki sta jih za ureditev meje in za združitev parcel plačali geodetski družbi.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 20, 24. ZPP člen 337. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - smiselna uporaba določb ZPP - postopek vzpostavitve etažne lastnine - namen postopka - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - objektivna merila - domneva - dokazni standard verjetnosti - stopnja verjetnosti - načelo ekonomičnosti - prekluzija v nepravdnem postopku - zemljiškoknjižno stanje - pridobitev lastninske pravice
Po določilu 3. člena ZVEtL-1 se za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom, uporabljajo določila ZNP. Ta v 37. členu napotuje na smiselno uporabo ZPP, v katerem je pravica novot v pritožbenem postopku omejena. Sodna praksa to določbo uporablja predvsem pri predlagalnih postopkih, kot je tudi obravnavani, vendar ob izhodišču, da so udeleženci na to opozorjeni. Pri tem upošteva smisel in namen postopka, ki je v konkretnem primeru v uskladitvi zemljiškoknjižnih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, in zakonski namen prekluzije, da se preprečijo zlorabe in neupravičeno podaljševanje postopka.
Glede na namen postopka, kjer ne gre za spor med dvema strankama, temveč za uskladitev evidenc z dejanskim stanjem, pri čemer med udeleženci obstoji soglasje o načinu uskladitve, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna. Zato uporaba 337. člena ZPP v takšnih okoliščinah ne bi bila v skladu s pravno naravo postopka in njegovim smotrom, pa tudi ne v skladu z načelom procesne ekonomije.
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti zaradi hitrejše in celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil, z nižjim dokaznim standardom, torej z verjetnostjo. Zaradi teh značilnosti pravnomočna odločba v tem postopku tudi ni materialno temveč le formalno pravnomočna in ne pomeni ovire, da tisti, ki zatrjuje pravico, tega ne bi mogel uveljavljati v drugem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024007
ZKP člen 491. KZ člen 72, 81.
mladoletniki - vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike - predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v zavod za usposabljanje - ustavitev kazenskega postopka
Državna tožilka je zoper mladoletnika po končanem pripravljalnem postopku na podlagi 491. člena ZKP vložila predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu, čeprav se te določbe nanašajo na "obdolženca", torej na polnoletne osebe. V 72. členu KZ je jasno določeno, da se storilcu, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja mladoleten, smejo izreči le vzgojni ukrepi, izjemoma pa tudi denarna kazen ali mladoletniški zapor, ob teh kaznih pa kot stranski kazni tudi prepoved vožnje motornega vozila ali izgona tujca iz države. Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se lahko izrečejo tudi varnostni ukrepi, razen prepovedi opravljanja poklica, če jim je izrečen vzgojni ukrep, denarna kazen ali mladoletniški zapor. Zoper mladoletnika bi torej državna tožilka morala vložiti predlog za izrek vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025621
OZ člen 1060. ZOR člen 219, 456, 456/1. SPZ člen 28.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena uporaba - nedobroverni posestnik - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev
V skladu z določbo 219. člena ZOR, ki se v skladu s 1060. členom OZ uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, lahko v primeru, če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, imetnik zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Določba govori o tuji stvari, kar pomeni, da tisti, ki stvar uporablja, nima pravice do nje. Kakšno pravico ima na stvari, ni pomembno. Ni torej treba, da ima na njej stvarno pravico (lastninsko), lahko ima na njej obligacijsko pravico, na podlagi katere mu pripada pravica do uporabe stvari. Pod pojmom uporabe stvari je treba razumeti vsakršno izkoriščanje tuje pravice (obligacijske, stvarne ...).
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - primerna denarna odpravnina - sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - mnenje poravnalnega odbora - vročanje mnenja strankam - pravica stranke do izjave - vezanost sodišča na mnenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - pravica do pritožbe
Nima prav nasprotni udeleženec, ko v odgovoru na pritožbo navede, da ni potrebe po tem, da se mnenje poravnalnega odbora vroča v izjavo strankam postopka ter da gre za dupliciranje postopka. Pravica do izjave, katere konkretizacija je vročanje procesnega gradiva strankam z možnostjo, da odgovorijo nanj, je temelj sodnih postopkov. Pri tem ni pomembno, da gre za nepravdni postopek in mnenje telesa, ki ga ustanavlja ZGD-1 v 609. členu, saj se v nepravdnem postopku uporabljajo pravila ZPP, poleg tega 4. člen ZNP izrecno določa, da je treba strankam dati možnost, da se izjavijo. Izjema od tega pravila mora biti zakonsko določena. Določbe ZGD-1, ki urejajo sodni preizkus menjalnega razmerja, takšne določbe, ki bi onemogočala razpravo o mnenju poravnalnega odbora, nimajo.
zastaranje terjatve - izdaja računa - vložitev tožbe - začetek pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja, da tožnikova pasivnost pri izdaji računa v trajanju več kot pet let ni pravno upoštevna za določitev trenutka zapadlosti terjatve.
ZGD člen 50, 50-12, 52, 52/1, 256, 263, 274, 274/1, 275, 275/1, 276, 276/2, 307. ZNP člen 35, 35/1.
delniška družba - nadzorni svet - sodna intervencija - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe - utemeljen razlog za odpoklic - osebna ravnanja oz. opustitve - opustitev nadzora - kvalificirana večina - manjšinski delničar - stroški nepravdnega postopka
Podlaga za ugotovitev utemeljenega razloga za odpoklic posameznega člana nadzornega sveta ne more biti zgolj določena (čeprav morebiti tudi nepravilna) odločitev ali opustitev nadzornega sveta kot kolektivnega organa, ne da bi se v zvezi s to odločitvijo oziroma opustitvijo posebej izpostavil vpliv posameznika, katerega odpoklic se zahteva, na sprejeto odločitev ali opustitev.
Predlog za odpoklic vseh članov nadzornega sveta, ki temelji na njihovi kolektivni odgovornosti oziroma odgovornosti nadzornega sveta kot organa, je tako glede na pojasnjeno nepravilno zastavljen in torej že iz tega razloga neutemeljen.
Zakon dopušča možnost sodne intervencije, vendar pa je ta kot izjema oziroma skrajni ukrep (ultima ratio) pridržana le za izjemne primere, kot so npr. nenadna daljša odsotnost člana, njegova nesposobnost opravljati to funkcijo, nezdružljivost funkcij, oviranje dela nadzornega sveta in izdajanje poslovnih skrivnosti družbe. Pojasnjeni pravni standard utemeljenih razlogov, ki mora biti podan konkretno glede vsakega posameznega člana nadzornega sveta, čigar odpoklic se predlaga, torej preprečuje, da bi manjšinski delničar (predlagatelj), ki ni zadovoljen z odločitvami nadzornega sveta, prek instituta iz drugega odstavka 276. člena ZGD-1 zaobšel pravila zakona oziroma Statuta, ki za predčasni odpoklic članov nadzornega sveta terja obvladovanje ustrezne kvalificirane večine. Da obravnavani institut temu ni namenjen (niti ni za to primeren), pa se kaže tudi v konkretnem primeru, ko je skupščina nasprotnega udeleženca tekom tega postopka že dvakrat zaporedoma oziroma ponovno izvolila iste, zgoraj navedene člane nadzornega sveta. Preostali delničarji nasprotnega udeleženca torej razpolagajo z zadostnim številom delnic (glasov), da lahko vsak čas (ponovno) izvolijo tiste člane nadzornega sveta, ki po njihovi presoji ustrezno zastopajo njihove interese. Te odločitve pa ne morejo biti podvržene sodni presoji v postopku po drugem odstavku 276. člena ZGD-1 tako, da bi lahko sodišče mimo volje večine lastnikov le-tem vsiljevalo, kdo lahko zastopa njihove interese, pri čemer so se v zvez s tem (utemeljeno ali ne) že večkrat (in tudi tekom tega postopka) izrecno odločili.