prenehanje obveznosti - izpolnitev - delno plačilo - gospodarski spor majhne vrednosti - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe - tožbeni zahtevek - dejstva in dokazi - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - jasna in določna opredelitev pritožbenih razlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
V sporih majhne vrednosti mora toženka vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v odgovoru na dopolnitev tožbe, če spor izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine), v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko odgovori le na navedbe tožnice iz njene pripravljalne vloge, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstva in dokazi, navedeni v drugih vlogah, se ne upoštevajo. V sporu majhne vrednosti zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, čeprav vplivajo na obstoj terjatve. To velja tudi za (delna) plačila, opravljena po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo (oziroma odgovora na dopolnitev tožbe) in pred iztekom rokov za pripravljalni vlogi. Ta dejstva lahko toženka uveljavlja z ugovorom v izvršilnem postopku, če bi ga tožnica predlagala tudi za že plačani del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Če se pritožbeni razlogi med seboj prekrivajo, je za pravilno opredelitev pritožbenega razloga odločilen ne le rezultat, temveč tudi zatrjevani vzrok napake. Le če sta oba dejanske narave, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.
Ker je tožeča stranka umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva.
ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 454, 454/1, 458, 495
spor majhne vrednosti - priznana dejstva - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo
Zahteva strank za izvedbo naroka mora biti jasna in nedvoumno izražena, česar v obravnavani zadevi nobena od pravdnih strank ni storila. Ker oprava naroka za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni obligatorna, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, pa sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in pravice do izjavljanja.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko dokazni predlog zavrne, če ni substanciran ali če izvedba dokaza ni potrebna. Za tak položaj gre v obravnavanem primeru. Golo zanikanje dejstva praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, saj je dolžnost stranke, da se obrazloženo izjavi o navedbah nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka s strani tožeče stranke navedenih dejstev ni prerekala, takih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
Breme stranke je, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Njene pasivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP). Prav tako pomanjkljivih trditev stranke ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti predlagani dokazi.
ZST člen 5, 5/1, 5/1-1, 11. ZFPPIPP člen 355, 355/3, 355/3-6.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - dejavnost unovčenja stečajne mase - občasni stroški stečajnega postopka - zadostna sredstva za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka razpolaga z zadostnimi sredstvi za takojšnje plačilo sodne takse, njeno stališče, da iz stečajne mase teh stroškov sploh ne sme plačati, pa ni pravilno. Zato zahteva za plačilo sodne takse tudi ne more pomeniti nedopustne omejitve ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 357
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zakonske zamudne obresti - sodba nima razlogov - nejasni razlogi - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ne more preizkusiti - razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - izrek sklepa
Presoja prekoračitve tožbenega zahtevka se praviloma opravi s primerjavo med tožbenim predlogom in izrekom sodbe, ne pa razlogi.
Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki v primeru, da je kvantitativna (če je sodišče prve stopnje odločilo o nečem več, kot je tisto, kar je zahtevala tožeča stranka), utemeljuje zgolj razveljavitev presežka (brez vrnitve v novo sojenje).
ZPP člen 163, 163/4, 328, 328/5. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - pritožba zoper sklep o stroških - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Šele z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo višino stroškov in določilo rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki hkrati predstavlja tudi rok za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. člena OZ, zato tožeča stranka (po nasprotni tožbi tožena stranka) pred potekom tega roka ni mogla priti v zamudo z obveznostjo povrnitve stroškov postopka, posledično pa pred potekom tega roka ni mogla dolgovati zamudnih obresti od stroškov postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - prisilna poravnava - insolventnost - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - nemožnost unovčitve premoženja
Postopek insolventnosti sam po sebi še ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
Aktualna bilanca stanja za tožnico po neprerekanih ugotovitvah izpodbijanega sklepa izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev (oboje občutno presega višino dolžne sodne takse), pri čemer gre že po definiciji za kratkoročna sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, krajšem od leta dni. Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da tega premoženja ni mogoče unovčiti oziroma da bi razpolaganje z njim za (takojšnje) plačilo (celotne) sodne takse v enkratnem znesku ogrozilo njeno dejavnost, je bilo na tožnici, ki ga ni zmogla, saj o tem ni podala niti ustreznih trditev.
ZPP člen 339, 339/2, 399/2-8, 399/2-14. OZ člen 190, 190/1, 191, 346, 360, 361.
spor majhne vrednosti - zastaranje zahtevka - zadržanje zastaranja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodba presenečenja - neupravičena obogatitev - protispisnost - cestnina - cestninski zavezanec - OBU naprava
Ne glede na obširne toženkine pritožbene navedbe, s katerimi problematizira pravno kvalifikacijo zahtevka, uporabo posameznih predpisov ter presojo ravnanj obeh strank, je za odločitev v obravnavani zadevi odločilno eno samo vprašanje, ali je imela toženka pravno podlago, da je od tožnice zahtevala in obdržala plačilo spornega zneska. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da je bila cestnina za vse opravljene vožnje dejansko plačana preko obstoječe OBU naprave, da nova OBU naprava ob izdaji spornega računa ni mogla evidentirati nobene vožnje, ter da toženka ob zahtevi po dodatnem plačilu ni razpolagala z zapadlo in neporavnano terjatvijo do tožnice. Ta dejanska izhodišča so za odločitev materialnopravno odločilna. To dejansko stanje materialnopravno ustreza položaju neupravičene pridobitve v smislu prvega odstavka 190. člena OZ. Toženka je prejela plačilo brez pravnega temelja, saj zanjo v času plačila ni obstajala terjatev, hkrati pa je bila za iste cestninske odseke že poplačana. V takem položaju obveznost vračila nastane že na podlagi samega dejstva, da je bila premoženjska korist pridobljena brez pravne podlage, ne glede na obstoj ali vsebino pogodbenega razmerja med strankama, morebitne nepravilnosti pri uporabi ali registraciji OBU naprave ali ravnanje tožnice glede ažurnosti podatkov. Odločilno je zgolj to, da toženka ni imela materialnopravne podlage za zaračunani znesek in zato prejetega plačila ne more obdržati.
prepozna pritožba - vložitev po izteku zakonskega roka - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v pravnem pouku sodbe z dne 26. 9. 2025 poučilo, da je moč pritožbo zoper njo vložiti v roku 8 dni od prejema njenega pisnega odpravka. Tožeči stranki je bil pisni odpravek osebno vročen dne 30. 9. 2025, kljub temu pa je pritožbo zoper njo vložila priporočeno na pošto dne 9. 10. 2025, torej po izteku zakonskega roka za njeno vložitev, ki je pretekel s potekom dne 8. 10. 2025. Kadar je pritožba vložena prepozno, jo je treba zavreči in njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker tega v skladu z zakonskim pooblastilom ni storilo že sodišče prve stopnje, jo je zavrglo sodišče druge stopnje (346. člen ZPP).
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - začetek stečajnega postopka - nastanek taksne obveznosti - čas nastanka taksne obveznosti - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prispetje spisa k pristojnemu sodišču - zapadlost plačila sodne takse - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Taksna obveznost ne nastane z izdajo plačilnega naloga; relevanten časovni trenutek nastanka taksne obveznosti je takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00089940
URS člen 22, 23, 25, 146. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 158, 158/1, 188, 188/3. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 tarifna številka 1111
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - doplačilo sodne takse - doplačilo sodne takse za redni postopek - vročitev naloga za plačilo sodne takse - fikcija vročitve - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - olajšave pri plačilu sodnih taks
Ustavno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da iz pravice do sodnega varstva ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno sodno varstvo, iz pravice do pravnega sredstva pa ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev. Ustrezno ustavnopravno presojo je v tem primeru opravil že zakonodajalec, ki je naložil obveznost plačila sodne takse ob vložitvi tožbe, obenem pa predvidel institut oprostitve plačila sodnih taks oziroma drugih ustreznih taksnih olajšav za tiste, ki plačila ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev.
rok za pritožbo - vložitev pri nepristojnem sodišču - pravočasno vložena pritožba - odstop vloge pristojnemu sodišču - iztek roka
V konkretnem primeru so kljub pravilnemu in jasnemu pravnemu pouku podane dodatne okoliščine za presojo nevednosti stranke, ki so relevantne, in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila toženka kljub jasnemu pravnemu pouku še vedno v nevednosti. In sicer te, da je toženka pritožbo vložila osebno in da jo je naslovila "Višjemu sodišču v Ljubljani po Okrožnemu sodišču v Ljubljani", na kuverti pa je navedla Višje sodišče v Ljubljani. Iz citirane vsebine zapisa v pritožbi je mogoče skleniti, da je bila toženka še vedno v nevednosti glede tega kje mora vložiti pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089801
ZPP člen 458, 458/2. OZ člen 921.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - popravilo vozila - stroški popravila - zavarovalnina
Temelj vtoževane terjatve je pogodbeni, in sicer zahtevek temelji na zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska. Na pogodbenem področju velja načelo pogodbene svobode, pri čemer ni nedopustna pogodbena ureditev (kakršna je bila zatrjevana tudi v konkretnem primeru), da stranki zavarovalne pogodbe izbiro izvajalca popravila poškodovanega zavarovanega vozila prepustita zavarovalnici in za primer, da zavarovanec po lastni izbiri za izvedbo popravila izbere drugega izvajalca, določita omejitev višine izplačane zavarovalnine na višino stroškov popravila, kot bi znašali pri napotenem servisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00089797
ZPP člen 201, 201/1, 324, 324/4, 452, 453. ZCes-1 člen 15, 15/2, 20. OZ člen 171, 171/1. Pravilnik o zaporah na cestah (2016) člen 18, 18/1, 18/2, 21.
gospodarski spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - materialna škoda na vozilu - prometna signalizacija - prometna oprema na cestah - začasna zapora prometa - trk vozila - stroški popravila - soprispevek oškodovanca - stranski intervenient - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - kontrola višine vozil
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da postavitev podobne table za preverjanje višine, kot se uporablja za uvoze v garaže, na tako prometni cesti, kjer je bistveno večja gostota prometa in promet poteka bistveno hitreje kot pri uvozu posamičnega vozila v garažo, ni bila ustrezna. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da bi morala ob ustrezni skrbnosti tožena stranka glede na spremembo prometnega režima in gostoto prometa na zadevnem cestnem odseku predvideti, da bo prišlo do trkov višjih vozil v tablo za preverjanje višine, in zagotoviti ustrezno pričvrstitev oziroma namestitev table ali bolj primerno napravo za preverjanje višine vozil.
Oškodovanec lahko zahteva plačilo v višini ocenjenih stroškov popravila, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno, in tudi v primeru, ko popravila sploh ne izvede ali ga ne izvede na konvencionalen način.
ZPP ne pozna dokaznega pravila, ki bi zapovedovalo, da je obseg in višino škode na vozilih dopustno dokazovati samo z izvedencem.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov, za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice. Razlaga obsega patentnega varstva po eni strani ni omejena zgolj s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, opis in skice pa uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernic, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Patent se mora razlagati, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe.
Pri presoji novosti izuma se druga za drugo primerjajo vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta predhodnega stanja tehnike (samo enega naenkrat), kot na primer v obravnavani zadevi s strojem iz časa pred prijavo izuma. Po pravkar opisani analizi značilnosti je zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če so pri primerjanem predmetu navzoče prav vse značilnosti izuma.
Uporabljen pristop "problem-rešitev" (problem-solution approach) je sestavljen iz naslednjih stopenj: (a) določitev najbližjega stanja tehnike, (b) ocena tehničnih posledic (učinkov), ki jih izum dosega v primerjavi z najbližjim stanjem tehnike, (c) opredelitev tehničnega problema, ki ga je treba rešiti, ob upoštevanju, da je namen izuma doseči navedene posledice, (č) presoja, ali bi bila s stališča najbližjega stanja tehnike in objektivnega tehničnega problema rešitev iz izuma za strokovnjaka očitna.
zloraba procesnih pravic - namen škodovati - preložitev naroka - denarno kaznovanje pooblaščenca - standard obrazložitve sklepa
Zlorabo je mogoče očitati le, če se oseba zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna. Zloraba procesnih pravic je namreč najhujša oblika nevestnega uveljavljanja procesnih pravic.
Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se sicer dopustno postopanje spremeni v zlorabo pravice.
Res je sicer, da se je sodišče druge stopnje v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu opredelilo do materialno pravnih izhodišč sodišča prve stopnje, ki jih je že takrat štelo za pravilne, vendar pa slednje ne pomeni, da je sodišče prve stopnje s tem bilo razrešeno dolžnosti, da se v novem sojenju (ponovno) izreče o uporabi materialnega prava (sodišče prve stopnje sicer na materialno pravna izhodišča sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu ni vezano, vezano je zgolj na dane napotke sodišča druge stopnje, kar pomeni, da mora opraviti vsa pravdna dejanja, ki mu jih nalaga razveljavitveni sklep in obravnavati vsa vprašanja, na katera ta sklep opozarja). Na ta način je bila dana strankam možnost uveljavitve pravice do učinkovitega pravnega varstva tudi glede materialno pravnih izhodišč (25. člen Ustave RS), sodišču druge stopnje pa možnost pritožbenega preizkusa. Razveljavljena sodba v prvem sojenju pomeni, da ne obstaja več, zato se je potrebno v novem sojenju, z izdajo nove sodbe opredeliti do vseh pravnih in dejanskih vidikov spora, na podlagi katerih je bila odločitev v novem sojenju sprejeta.
ZPP člen 155, 155/2, 161, 166, 166/1, 328, 366a, 366a/2, 366a/2-7. ZOdv člen 20, 20/1, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. OZ člen 406
odločitev o stroških postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - poprava očitne pisne pomote - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - odvetniška tarifa - sprememba vrednosti točke - vrednost odvetniške točke - odmera pravdnih stroškov - upravičenec do povrnitve stroškov - sosporniki - solidarnost na strani upnikov
Za odvetniške storitve, ki so bile opravljene pred spremembo OT dne 4. 6. 2022, ki je zvišala zgornjo mejo vrednosti odvetniške storitve na 9000 točk, je treba upoštevati kot odmerno osnovo za storitev tedaj veljavno zgornjo mejo vrednosti odvetniške storitve v gospodarskih sporih 3000 točk, za pozneje opravljene odvetniške storitve pa v konkretnem primeru izhodiščno osnovo glede na vrednost spornega predmeta (7400 točk), saj ta ni presegala novo določene zgornje meje (9000 točk). ZOdv v 20. členu določa, da se plačila in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. V konkretnem primeru pa je z odvetniško tarifo drugače določeno, in sicer z drugim odstavkom 12. člena OT, skladno s katerim je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil.
Če sta upravičenca do povračila (pritožbenih) stroškov sospornika, tega 161. člen ZPP ne ureja. V teh primerih je treba uporabiti določbe OZ glede obveznosti z več upniki pri deljivi denarni terjatvi. Po OZ se solidarnost na upniški strani ne domneva (406. člen OZ).
Pritožbeno sodišče opozarja, da se na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
vrnitev v prejšnje stanje - bolezen zakonitega zastopnika - poslabšanje zdravstvenega stanja - nepodaljšljiv rok - zakonski rok
Bolniška odsotnost ali poslabšanje zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika stranke samo po sebi še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zakoniti zastopnik tožene stranke je bil že devetič sprejet na CKP UPK, deveta hospitalizacija iz identičnih razlogov pa ne zadosti standardu nenadnega in nepredvidljivega nastopa bolezni.