IZVRŠILNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075719
ZPP člen 149. ZIZ člen 9, 9/3, 29, 17, 17/1, 17/2, 29/2, 29/5, 226. ZOdvT člen 3, 3/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, člen 12, 12/2.
vročanje - vročilnica - odvetniški stroški - predlog za izvršbo v elektronski obliki - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - konkretizacija zahtevka - izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča o dolžnosti izplačila plače - oblikovanje predloga za izvršbo - nedenarna terjatev - izvršba na plačilo davkov in prispevkov
Glede na naravo vročilnice kot javne listine ima dolžnik možnost dokazati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Če mora upnik predlog za izvršbo vložiti na predpisanem obrazcu, del katerega je tudi stroškovni zahtevek upnika, je njegov stroškovni zahtevek dovolj konkretiziran, če izpolni obrazec skladno z obveznimi Navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov.
v izvršilnem postopku se odločbe delovnih sodišč o dolžnosti izplačila plače izvršuje tako, da se znesek, od plačila katerega je upravičen delavec (neto plača) izvršuje kot denarna terjatev, obračun in odvedba davkov in prispevkov, ki ga je dolžan napraviti delodajalec, pa kot nedenarna terjatev, zato mora upnik predlog za izvršbo oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
Začasne odredbe se izdajajo po pravilih ZIZ, po katerih se odločbe praviloma izdajajo brez naroka, zato je v tem primeru izključena smiselna uporaba določb, ki sodišču nalagajo materialno procesno vodstvo.
S predlagano začasno odredbo želi tožnik začasno regulirati med pravdnima strankama v tožbi opisano pravno razmerje in se z njo ne zavaruje vtoževana denarna terjatev oziroma bodoča izvršba vtoževane denarne terjatve, s čemer namen zavarovanja uveljavljane denarne terjatve ne bi bil dosežen.
prometna nesreča - protipravnost – prevelika hitrost – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Nosilni očitek o protipravnem ravnanju je, da je zavarovanec vozil nad dovoljeno hitrostjo. Sodišče je ravnalo pravilno, ker se je glede tega vprašanja oprlo na izvedenčeve ugotovitve, ne pa na subjektivne ocene prič.
odškodninska odgovornost delodajalca – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnik je trpel bolečine v skupnem trajanju približno pet mesecev (hude trajne bolečine tri dni po poškodbi, hude in stalne bolečine po operaciji v trajanju do štirih tednov ter lažje in občasne bolečine v trajanju do štirih mesecev). V tem času so bili opravljeni dolgotrajni in številni kontrolni pregledi, operacija v splošni anesteziji in transfuzija, tožnik je prejel infuzijo, injekcije ter uporabljal analgetike in antibiotike v visokih dozah. Upoštevajoč trajanje in obsežnost bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem je primerna odškodnina iz tega naslova v znesku 15.000,00 EUR.
izločitev dela zaščitene kmetije – izločitev iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev – povečanje vrednosti – ohranitev premoženja – vlaganja v zaščiteno kmetijo
Tožnik je upravičen do alikvotnega dela celotne zaščitene kmetije. To pomeni, da je vrednost zaščitene kmetije in višino povečanja vrednosti kmetije, ki je rezultat tožnikovega prispevka, izračunati po cenah na dan zapustničine smrti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077789
OZ člen 1050. ZIZ člen 257.
izvensodna poravnava – pripoznava dolga – dogovor ob razvezi pogodbe – skrbnost – ocena listinskih dokazov – nepravnomočna odločba domačega sodišča – sklep o izvršbi
Takšen dogovor ob razvezi pogodbe ima vse lastnosti izvensodne poravnave in je za pravdni stranki zavezujoč, ne glede na to, ali ga je prokurist tožene stranke podpisal s premislekom ali ne, saj se od odgovornih oseb v gospodarskih družbah pričakuje povečano skrbnost dobrega gospodarja.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje
Predpostavka verzijskega zahtevka je tudi prikrajšanje na strani tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Če gre za solastnike, mora biti prikrajšanje vselej konkretno in realno. Poleg odsotnosti pravne podlage za tak način uporabe stvari s strani toženca in obogatitve toženca mora tožnik za ugoditev tožbenemu zahtevku v skladu z uveljavljenim standardom konkretnega in realnega prikrajšanja zatrjevati in dokazati, da stvari proti svoji volji ne uporablja in da v tak način uporabe stvari ni privolil.
Zavarovalnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ni krila razlike med stroški zdravstvenih storitev in kritjem po obveznem zdravstvenem zavarovanju, od zavarovalca ni upravičena zahtevati plačil premij za isto obdobje. Zavarovalna pogodba je dvostranska, za kakršne po 101. členu OZ velja pravilo sočasne izpolnitve.
Tožena stranka odgovarja, ker njen zavarovanec ni zavaroval gradbišča tako, da bi to ne ogrožalo zdravja in varnosti ljudi, zlasti mimoidočih (ni zavaroval kanalizacijskega jaška tako, da ne bi mogel ostati odprt). Vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi, da je bila tožnica, ko je hodila po pločniku, ki še ni bil dokončno urejen in je to vedela, premalo skrbna, saj ni gledala pod noge. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da tožnica odgovarja za nastalo škodo 15%, tožena stranka pa 85%.
nujni dediči – obseg zapuščine – predmet dedovanja – izročilna pogodba – razpolaganje z naklonjeno stvarjo
Premoženje, ki ga je imela zapustnica pred sklenitvijo izročilne pogodbe, ne more biti predmet dedovanja, ker je zapustnica s tem premoženjem razpolagala pred oporoko. Sporno izročilno pogodbo je pritožnica že neuspešno izpodbijala v pravdi. Odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka je pravnomočna in pritožnico veže.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0059951
ZDavP-2 člen 1, 214, 214/1, 214/1-3, 234, 236, 236/2, 236/3. OZ člen 255. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. Direktiva Sveta 76/308/EGS člen 6.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – davčna izvršba – zaprosilo države prosilke – ukrepi upravne pomoči med državami članicami EU – izterjava davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU – sklep presenečenja – procesna legitimacija – dopustna pritožbena novota
Sodišče strankam ni razkrilo, da je zanj sporno vprašanje procesne legitimacije za vložitev tožbe, zato predstavlja izpodbijani sklep (zavrženje tožbe) sklep presenečenja.
Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi glede obveščanja pristojnega belgijskega organa ponudila trditve in dokaze, ki bi potrjevali, da je sledila postopku, ki ga za izterjavo davčne obveznosti predpisuje zakon.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065296
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. OZ člen 557. ZPP člen 339, 339/1.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja zakoncev – obseg skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – pogodba o dosmrtnem preživljanju – delitev skupnega premoženja – zaščitena kmetija
Delo, kot konstitutivni element za nastanek skupnega premoženja, sestavlja katerakoli pojavna oblika preko katere se ustvarja neka vrednost. Delo zakoncev ni nujno skupno, za delo se tudi ne šteje zgolj tisto, ki prinaša neposredne finančne koristi, ampak je delo tudi vsaka dejavnost zakonca, ki je namenjena zadovoljevanju raznovrstnih potreb družine, vzgoje in varstva otrok, vodenje gospodinjstva, delo v zvezi z vzdrževanjem premoženja ali povečanjem njegove vrednosti ter pomoč drugemu partnerju, pri čemer se delo ne ocenjuje v skladu z njegovo tržno vrednostjo.
Skupno premoženje je tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav je pogodbo sklenil samo eden od zakoncev, s tem, da je po nekaterih stališčih, ki izhajajo iz sodnih odločb, potrebno tudi to, da sta obveznosti iz pogodbe izpolnjevala oba zakonca. Pritožbenemu sodišču se zdi stališče, ki ne zahteva izpolnjevanja s strani obeh zakoncev, pravilnejše. Drugače bi bilo le v primeru, če bi se na primer preživljanje izplačevalo iz posebnega premoženja preživljalca in obveznosti po pogodbi tudi ne bi terjale njegovega večjega delovnega prispevka, ki bi vplival na siceršnji njegov prispevek v življenjsko skupnost z njegovim zakoncem.
Neutemeljene so navedbe tožnika, da otrok polovico časa preživi pri njem, saj je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo materi in je skrb za otroka prvenstveno na njej.
Tožnik prejema dohodek tudi iz naslova oddajanja nepremičnine v najem; za kakšen namen porabi najemnino, pa ni pomembno.
zdravljenje oseb z duševno motnjo - nadzorovana obravnava – pogoji - ambulantno zdravljenje – shizofrenija – kronična bolezen – trajno zdravljenje – ogrožanje življenja in zdravja
Ambulantno zdravljenje poteka vzporedno z nadzorovano obravnavo, oba načina zdravljenja se medsebojno dopolnjujeta in ne izključujeta, nadzorovana obravnava pa omogoča z večjim nadzorom hitrejše in pravočasno ukrepanje v primeru poslabšanja bolezni udeleženca, tako zaradi opustitve zdravljenja, kakor tudi zaradi samega poteka bolezni. Nadzorovana obravnava ne poteka le v okviru zdravljenja duševne motnje udeleženca z zdravili, ampak predstavlja obliko terapije, s katerim se poskuša izboljšati zdravstveno stanje udeleženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073961
OZ člen 243.
pogodba o leasingu – pozitivni pogodbeni interes – izgubljeni dobiček – odstop od pogodbe
S tem, ko je tožeča stranka (leasingodajelc) zaradi neplačevanja leasing obrokov toženi stranki odvzela vozilo in ga prodala, je konkludentno odstopila od pogodbe.
KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 371, 371/, 371/1-11. ZOPOKD člen 4, 4-3, 17, 17/2, 25, 25-9, 26, 26/1, 26/1-2.
poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode kot poseben pogoj - pritožbena graja nerazumljivosti izreka
Škoda je zaradi ravnanja obdolženega D.B. nastala oškodovancu, zato jo je obdolženec kot storilec kaznivega dejanja dolžan povrniti. Zaradi njegovega ravnanja je družba, ki je odgovorna za kaznivo dejanje po v izreku sodbe navedenih določilih ZOPOKD (obdolženec pa je bil tisti, ki je bil zadolžen za to, da se plačilo računov izvrši), pridobila premoženjsko korist v navedenem znesku, hkrati pa je obdolženec s svojim ravnanjem oškodovancu v tem znesku povzročil škodo. Izrek napadene sodbe je zato pravilen, ni nerazumljiv in tudi ne s seboj v nasprotju, z njim pa so skladni tudi razlogi napadene sodbe. Ker je storilec kaznivega dejanja obdolženec, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca odločilo, da ga je dolžan izpolniti obdolženec in mu je povrnitev navedenega zneska utemeljeno naložilo tudi kot obveznost v posebnem pogoju. Pritožba, ko uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zato ni utemeljena.
razdrtje pogodbe – razlog za razvezo pogodbe – koristi iz razdrte pogodbe – trditvena podlaga – odgovornost za razdrtje pogodbe
Ker posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe, so v tem okviru nerelevantne navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča o tem, na čigavi strani je bila krivda za nedelovanje dobavljenih aparatov in zato tudi dokazov v tej smeri sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati.
Ker iz medicinske dokumentacije izhaja, da je v spornem obdobju, ko je bil tožniku bolniški stalež zaključen, stanje enako kot pred zaključkom staleža, je potrebno ugotoviti, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.
OZ člen 197, 355, 355/1-6. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68. ZPP člen 457, 457/3.
zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov – neupravičena obogatitev – zakonska obveznost kritja obratovalnih stroškov – standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti – zastaranje obratovalnih stroškov
Skladno s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v roku enega leta. Med druge terjatve upravnika pa se štejejo tudi terjatve, ki so upravniku nastale zaradi plačila storitev ali dobav izvajalcem storitev in dobaviteljem. Nepošteno bi zato bilo, da bi bila tožeča stranka pri terjanju teh stroškov v boljšem položaju od skladno z določbami SZ-1 določenega upravnika, z daljšim zastaralnim rokom.