ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059956
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 14, 299, 299/2.
vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – razžalitev – identično dejansko stanje
Če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je potem še toliko bolj gotovo, da iz istega dejanja izvira tudi (strožja) civilna odgovornost. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odškodninske obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice.
pravica do povračila škode – splošno koristna dejavnost – ravnanje s komunalnimi odpadki – škoda, ki presega običajne meje – trditveno in dokazno breme
Za dosego zahtevanega odškodninskopravnega varstva bi morala tožnica dokazati, da škoda, ki jo povzroča toženec, presega običajne meje. Tožnica je namreč svoj tožbeni zahtevek oprla na določilo tretjega odstavka 133. člena OZ, ki ureja pravico do povračila škode, kadar ta nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. V takem primeru ni nedopustna vsa škoda, ampak le čezmerna.
pogodba o svetovanju– pavšal za storitve – nemožnost izpolnitve – načelo proste presoje dokazov – izvedba predlaganih dokazov
Ker storitve niso bile opravljene, tožeča stranka, ne glede na to, da bi sicer, upoštevaje pogodbo, imela pravico delati in dobiti plačilo za opravljeno delo tudi v času odpovednega roka, tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačila po vtoževanih računih.
Sodišče prve stopnje je dokazne predloge za zaslišanje strank in prič zavrnilo, ker je lahko odločilna dejstva za odločitev v sporu ugotovilo že na podlagi listin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076097
OZ člen 347, 351, 352, 365. ZPP člen 182, 183.
nasprotna tožba – pobotni ugovor – zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine – kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu
Tožnica (ki je bila v zadevi P 135/2007 tožena stranka), je v tisti zadevi dne 20.1.2005 vložila laično vlogo, naslovljeno z "Ugovor tožene stranke na sklep št. 001 I 2004/01524, podrejeno pobotni ugovor in nasprotna tožba". Naslov vloge ne omogoča zaključka, da je bila nasprotna tožba vložena le kot pobotni ugovor. Da nasprotna tožba ni bila vložena kot pobotni ugovor, še bolj jasno izhaja iz vsebine te vloge.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – varstvo pri delu
Delovanje tožnika, ko je na delovišču pri prenašanju višine v ploh zabil žebelj, nanj pripel vrvico in jo napel, da bi lahko zabil žebelj še na drugem koncu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, kljub posledici, da se je pri tem žebelj izruval iz ploha in priletel tožniku v oko.
Tožnik ni uspel dokazati, da je do nesreče prišlo zato, ker je delodajalec zanemaril predpise iz varstva pri delu oziroma ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi, zato ni podana niti krivdna odgovornost za nastalo škodo.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka - smotrnost prekinitve postopka – dolžnost opredelitve do navedb – pravica do izjave
Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo.
Kolikor je sodišče zavzelo stališče, da ni jasno, kakšno varstvo tožnik zahteva, bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pozvati k popravi oziroma natančnejši opredelitvi tožbenega predloga.
neupravičena obogatitev – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje
Tožnik ni dokazal, da je račune plačeval iz svojega posebnega premoženja (po ugotovitvi sodišča so bili plačani iz nekaterih najemnin za stanovanji, ki sta skupno premoženje), zato ni uspel dokazati prikrajšanja, kar bi ga upravičevalo do zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
stroški upravljanja - aktivna legitimacija upravnika – prenehanje pogodbe o upravljanju - pravdni stroški – stroškovnik - nagrada za narok
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe in prenehajo tudi vsa njegova morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Za obrazložitev pravdnih stroškov zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
objava popravka – objava dela popravka – odgovorni urednik – odgovornost za objavo informacije – več odgovornih urednikov – razlaga zakonske določbe
Vsak odgovorni urednik programskega sklopa odgovarja za svoj programski sklop, odgovorni urednik medija pa za objavo vseh informacij v mediju. AA, kot odgovorni urednik medija BB., je tako odgovoren tudi za objavo informacije v sklopu informativnega in športnega programa BB.
Toženi stranki ni možno naložiti, da objavi samo del popravka, ki izpolnjuje pogoje za objavo popravka, zavrniti pa objavo drugega dela popravka, ki ne izpolnjuje pogojev za objavo popravka.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – zahteva za izbris zastavne pravice – spor o veljavnosti pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor o obligaciji – veljavnosti pogodbe in je zahteva za izbris zastavne pravice le posledica neveljavnosti pogodbe. Za reševanje obligacijskih razmerij med gospodarskimi družbami pa je pristojno okrožno sodišče – gospodarski oddelek.
preživninski zahtevek – določitev preživnine – potrebe otroka – nadstandardne potrebe – zmožnosti staršev – ugotovitev očetovstva
Celo v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.
Preživnina se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Od tega trenutka dalje pa se lahko zahteva ne glede na to, ali je bilo očetovstvo priznano oziroma ugotovljeno šele tekom preživninske pravde.
OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076046
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134.
komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – elektronski nabiralnik – vdiranje v elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
Toženci niso bili dobroverni posestniki nepremičnine, saj so vedeli za obstoj tožnika ter da ga kljub temu o zapuščinski obravnavi niso obvestili, niti ga niso navedli v smrtovnici.
Za presojo, ali je dolžnik izpolnil obveznost oz. spoštoval prepoved, naloženo z začasno odredbo, ni odločilen le trenutek odločanja o upnikovi vlogi, s katero obvesti sodišče o kršitvi izdane začasne odredbe.
Zaključek sodišča, da spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev „povprečen uporabnik spletnih strani ne more najti“, vzbuja dvom o pravilnosti predhodne ugotovitve, da se sporna besedila na spletni strani ne pojavljajo, saj daje vtis, kot da jih nadpovprečen uporabnik lahko najde.
Trditve o dejstvih, ki niso pravno, temveč zgolj dokazno pomembne, lahko utemeljijo zaključek o pravno odločilnem dejstvu zgolj v primeru, da tvorijo konsistentno celoto.
Vprašanje izbora indicev (torej dokazno in ne tudi pravno odločilnih dejstev), ki jih bo sodišče vključilo v svojo dokazno oceno, je stvar proste dokazne ocene. Pravilnost ravnanja sodišča prve stopnje, ki določenih indicev v svojo oceno ni zaobjelo, niti ni posebej izvajalo dokazov za njihovo ugotovitev, je povržena predvsem presoji vsebinske prepričljivosti dokazne ocene.
Dovolitev izvršbe na podlagi listine, ki ni bila verodostojna, predstavlja kršitev izvršilnega postopka, ki ne more imeti vpliva na pravdni postopek.