poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – odsotnost strank – fikcija umika – popolna pasivnost strank – kratkotrajna zamuda na narok – razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku
Do fikcije umika tožbe lahko pride le, če obe stranki ne prideta na prvi narok, na katerega sta bili povabljeni, ne pa tudi v primeru zgolj kratkotrajne zamude na narok.
Fikcija umika tožbe v primeru prvega naroka za glavno obravnavo nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – zahteva za izbris zastavne pravice – spor o veljavnosti pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor o obligaciji – veljavnosti pogodbe in je zahteva za izbris zastavne pravice le posledica neveljavnosti pogodbe. Za reševanje obligacijskih razmerij med gospodarskimi družbami pa je pristojno okrožno sodišče – gospodarski oddelek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0065317
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 1013. ZGD-1 člen 635.
poroštvo - poroštvena pogodba - poroštvena izjava - domneva o popolnosti listine - sočasni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme - statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa v sodni register - prenos premoženja - aktivna legitimacija - procesna legitimacija
Z vpisom v sodni register so nastopili pravni učinki, tj. prehod premoženja podružnice na tožečo stranko (konstitutiven učinek vpisa v sodni register). Tudi če bi držale navedbe toženca, da je v postopku oddelitve poslovanja slovenske podružnice za prevzem v tožečo stranko prišlo do napak, to ne more izničiti učinka vpisa v sodni register, ki je v prenosu premoženja na tožečo stranko. Pravne posledice statusnega preoblikovanja, ki nastopijo z vpisom v sodni register, so namreč tako obsežne in daljnosežne, da je onemogočeno morebitno vzpostavljanje prejšnjega stanja oziroma tistega stanja, ki je obstajalo pred vpisom preoblikovanja v sodni register.
Skladno s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, pa je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki ustno olajševalno zavezo zatrjuje.
ZIZ člen 15, 29, 53, 29/1, 29/4, 53, 239, 272. ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/1. ZNP člen 37. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-15.
ugovor zoper začasno odredbo – pravočasnost dokazov – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – verjetnost terjatve
Glede na smiselno uporabo določb ZIZ v postopkih zavarovanja ter smiselno uporabo določb ZPP v postopkih izdaje začasne odredbe med postopkom tudi v nepravdnih postopkih, je prvostopno sodišče, ko je odločalo o ugovoru predlagatelja zoper izdano začasno odredbo, pravilno uporabilo vsa dokazila, ki so bila vložena do trenutka odločanja.
Če je etažirana stavba s pripadajočim zemljiščem že vpisana v zemljiško knjigo, postopki po ZVEtL ne pridejo v poštev.
neupravičena obogatitev – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje
Tožnik ni dokazal, da je račune plačeval iz svojega posebnega premoženja (po ugotovitvi sodišča so bili plačani iz nekaterih najemnin za stanovanji, ki sta skupno premoženje), zato ni uspel dokazati prikrajšanja, kar bi ga upravičevalo do zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Ker tožnikova terjatev do toženca še ni zapadla, utemeljenost zahtevka glede izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj oziroma izbrisne tožbe ni verjetno izkazana.
ZPP člen 154, 154/3. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški postopka – neznaten uspeh – nagrada odvetniku – nov postopek pred sodiščem prve stopnje
V primeru, ko je odločba razveljavljena, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek, je odvetnik upravičen do nagrade tudi za zastopanje v ponovljenem postopku.
oprostitev plačila sodne takse – brezposelnost – preverjanje izjave o premoženjskem stanju – pridobitev uradnih podatkov – vpogled v sodni spis
Kot primeren način za pridobitev potrebnih podatkov pri preverjanju resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju je zagotovo mogoče šteti tudi vpogled v spis (kateregakoli) sodišča.
pravica do povračila škode – splošno koristna dejavnost – ravnanje s komunalnimi odpadki – škoda, ki presega običajne meje – trditveno in dokazno breme
Za dosego zahtevanega odškodninskopravnega varstva bi morala tožnica dokazati, da škoda, ki jo povzroča toženec, presega običajne meje. Tožnica je namreč svoj tožbeni zahtevek oprla na določilo tretjega odstavka 133. člena OZ, ki ureja pravico do povračila škode, kadar ta nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. V takem primeru ni nedopustna vsa škoda, ampak le čezmerna.
Pri ugotavljanju pasivne legitimacije tožene stranke v predmetni pravdi je odločilna določba petega odstavka 14. člena ZSKZ, ki določa da je Sklad pravni naslednik upravljavcev kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini v delu, ki se nanaša na kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove, ki so bili preneseni nanje.
Tožeča stranka v konkretni pravdi uveljavlja izpolnitev pogodbene obveznosti tožene stranke (izročitev nadomestnega zemljišča oziroma plačilo odškodnine) po 3. členu pogodbe, za kar je podana pristojnost sodišč in ne upravnega organa.
Podlaga za določitev zakonitih dedičev je le sorodstveno razmerje in zakonska zveza z zapustnikom. Čigavo je bilo nekdaj premoženje, ki sodi v zapuščino, za določitev kroga dedičev ni bistveno.
preživninski zahtevek – določitev preživnine – potrebe otroka – nadstandardne potrebe – zmožnosti staršev – ugotovitev očetovstva
Celo v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.
Preživnina se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Od tega trenutka dalje pa se lahko zahteva ne glede na to, ali je bilo očetovstvo priznano oziroma ugotovljeno šele tekom preživninske pravde.
OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076046
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134.
komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – elektronski nabiralnik – vdiranje v elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
Tožena stranka je uspela dokazati, da so bila izpodbijana plačila opravljena v rokih, ki so bili med pravdnima strankama dogovorjeni in ki so med njima veljali za običajne. S tem pa je skladno z drugim odstavkom 272. člena ZFPPIPP izpodbita domneva o obstoju objektivnega pogoja izpodbijanja iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP in se sodišču zato ni treba nadalje ukvarjati z vprašanji ali je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožene stranke.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – posebno težka invalidnost – posredni oškodovanci
Pri poškodovancu je podana posebno težka invalidnost, ki se odraža v njegovem spremenjenem (neprimernem) obnašanju in razmišljanju, na stopnji otroka, ki so mu pomembne le lastne potrebe. Ni zmožen samostojnega življenja in potrebuje 24 uren nadzor in oskrbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077341
ZPP člen 215, 339, 339/2-14. SPZ člen 24.
uporabnina – dejanska oblast nad stvarjo – elementi posesti – uporaba zemljišča – prenehanje uporabe – izpolnitev pogodbene obveznosti – ureditev poti – obrazložitev sodbe
Ugotovitev, da je tožena stranka prenehala z uporabo spornega zemljišča še ne pomeni, da ima tožeča stranka odtlej posest nad tem zemljiščem oziroma, da je tožena stranka s tem izpolnila svojo obveznost iz najemne pogodbe in prepustila sporno zemljišče v posest tožeči stranki.
Toženci niso bili dobroverni posestniki nepremičnine, saj so vedeli za obstoj tožnika ter da ga kljub temu o zapuščinski obravnavi niso obvestili, niti ga niso navedli v smrtovnici.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – napotitveni sklep – spor o dejstvih - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Pravdno sodišče je dolžno odločati o ugotovitvenem zahtevku, da tožnik od zapustnice lesa za ostrešje ni dobil v dar in o stanju darila (statusu podarjenega zemljišča – kmetijsko ali stavbno) v času darovanja. To so dejstva, ki vplivajo na velikost dednega deleža tožnika, ki je bil zaradi spornosti teh dejstev napoten na pravdo.