Ker tožnik, sicer invalid III. kategorije od leta 1979 dalje, ni bil uživalec pravic po določbah predpisov, ki so veljali do 31. 12. 2002 (do uveljavitve določb ZPIZ-1 o invalidskem zavarovanju), in tudi ni bilo ugotovljeno poslabšanje že ugotovljene invalidnosti, ne izpolnjuje za pogojev za priznanje pravic po ZPIZ-1, torej pravice do nadomestila za invalidnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069564
ZOR člen 50. ZPP člen 188, 188/2, 287, 287/4.
najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - predpravdno izvedensko mnenje - vrednost vlaganj - odločanje po verjetnosti - sprememba tožbe
Pravdni stranki sta že v najemni pogodbi sklenili dogovor o vrnitvi vloženih sredstev v obnovo lokala po vrednosti na dan prevzema lokala, v višini, kot jo bo določil sodni izvedenec, imenovan v soglasju s pogodbenima strankama. Predmet obveznosti (vrnitev vrednosti vlaganj v najeti lokal) je bil določljiv tako, da sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi. Z realizacijo dogovora o V skladu z navedenim materialnopravnim izhodiščem je mogoče izvedenski mnenji A. in G. upoštevati kot dokaz v postopku, enako, kot če bi bil predmet obveznosti (obseg in višina vlaganj v obnovo lokala) v najemni pogodbi, že določen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Ker tožnik od leta 1972 do 1996 ni imel prekinitve v delovni knjižici (prekinitev je imel le v obdobju med 25. 9. 1996 in 13. 10. 1996, ko je bil prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1972 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – nagrada za postopek
Tar. št. 3101 ZOdvT določa, da se nagrada za postopek po tar. št. 3100 zniža na 0,8, kadar mandat preneha pred vložitvijo tožbe ali druge vloge s katero se izvede postopek; pred vložitvijo odgovora na tožbo ali pripravljalne vloge oziroma preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primere, ko mandat pooblaščencu ne preneha, pride pa do predčasnega zaključka zadeve. Samo v primeru, ko mandat odvetniku (v konkretnem primeru zakonitemu zastopniku tožene stranke, ki ima glede pravice do nagrade enak položaj kot odvetnik) preneha, še preden se je odvetnik udeležil naroka za svojo stranko, pride do znižanja nagrade za postopek s količnika 1,3 na količnik 0,8. Znižanje količnika pa ni predvideno za primere, ko odvetniku mandat ne preneha, postopek pa se kljub temu zaključi, še preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. V takšnih primerih (zamudna sodba; sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe) se odvetniku prizna nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini količnika 1,3, saj v teh zadevah mandat odvetniku ni prenehal.
ZPIZ-1 člen 39, 71, 72/2, 187, 397, 406. ZPIZ člen 202. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 125, 126, 129. Zakon o pokojninskem zavarovanju (1958) člen 49, 49/1, 49/1-2. Uredba o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin (1952) člen 23, 23/2. Zakon o zdravstvenem zavarovanju (1962) člen 16.
vajeništvo – pokojninska doba
Vajeniška doba, dopolnjena v letih od 1964 do 1976, se ni štela v zavarovalno dobo, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da se mu delo v rudniku pred 18 letom starosti, ko je obiskoval šolo za rudarje, šteje za odmero pokojnine.
Tožeča stranka je tožbo vložila pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, zato je bilo potrebno pravdni postopek med pravdnima strankama zaradi začetka stečaja nad toženo stranko prekiniti.
Tožnice so tožbo umaknile, tožena stranka pa je z umikom soglaša. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, saj tožnice tožbe niso umaknile zaradi tega, ker bi tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, temveč zato, ker je glede na datum sklenitve kolektivne pogodbe očitno, da bi bil, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnice so zato toženi stranki dolžne povrniti pravdne stroške po načelu odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP.
Tožnik je vložil nerazumljivo in nepopolno tožbo, zato ga je sodišče pozvalo na njeno dopolnitev. Ker tožnik ni ravnal po sklepu sodišča in tožbe ni dopolnil, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076685
ZPP člen 458, 458/1. ZIZ člen 9, 9/2.
odpoved pogodbe - izjava pravnoposlovne volje – odpoved pogodbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - spor majhne vrednosti
Z ugovorom zoper sklep o izvršbi se napada odločitev sodišča in je torej v prvi vrsti sredstvo komunikacije med stranko in sodiščem. Z ugovorom zoper sklep o izvršbi se tako ne odpoveduje pogodbe, pač pa je zato potrebna jasna enostranska izjava volje, ki mora biti naslovljena na sopogodbenika.
ZPIZ-1 člen 60, 67, 67/1, 91, 91/1, 91/1-3, 163, 163/2.
invalidnost
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi bila njegova delovna zmožnost popolnoma izgubljena, saj je še zmožen opravljati drugo ustrezno delo z dodatnimi razbremenitvami, zato je še nadalje invalid III. kategorije. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/4, 257/3, 258.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nevestno delo v službi
Tožnica (ravnateljica gimnazije) je zlorabila pooblastila za to, da je sebi pridobila premoženjsko korist, čeprav bi morala v funkciji ravnateljice zastopati premoženjske koristi tožene stranke, tako da je v določenem obdobju pod pretvezo vzajemne pomoči med zaposlenimi vzela delodajalčeva denarna sredstva, drugim zaposlenim pa protipravno izplačala določeno denarno vsoto. S tem je izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 3. in 4. odstavka 257. člena KZ-1, zato podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
sodna poravnava – individualni delovni spor – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odškodninska odgovornost – nezgoda pri delu
Stranki tega spora sta v pravdi pred pravdnim sodiščem sklenili sodno poravnavo, kjer sta se dogovorili, da „pravdne stranke (tožena stranka je bila tudi zavarovalnica, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) nesporno ugotavljajo, da je v predmetni pravdni zadevi podana objektivna odgovornost prvotožene stranke...“. Navedena poravnava zavezuje stranki tega spora, vendar pa ugotovitev o objektivni odgovornosti tožene stranke lahko velja le za navedeno pravdno zadevo, ne more pa kar avtomatsko veljati tudi za ta individualni delovni spor, kar je razvidno tudi iz besedila poravnave, saj stranki ugotavljata, da je objektivna odgovornost podana „v predmetni pravdni zadevi“. To kaže na voljo strank, da veljavnost ugotovitve o objektivni odgovornosti omejijo na navedeno zadevo in navedeno poravnavo. Poravnava sicer ima značaj pravnomočne sodbe, vendar tistega dela poravnave, ki se nanaša na ugotovitev objektivne odgovornosti tožene stranke, ni možno šteti za nekakšno vmesno sodbo, ki bi veljala tudi v drugih sporih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navesti, zakaj šteje, da je podana objektivna odgovornost tožene stranke in ne zadostuje zgolj njegovo sklicevanje na sodno poravnavo, ki je bila sklenjena v drugem sporu. Ker tega ni storilo, sodba v tem delu nima razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odvzem poslovne sposobnosti – vrnitev poslovne sposobnosti – rok za vložitev ponovnega predloga – zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tekel postopek za vrnitev poslovne sposobnosti pod opr. št. N 39/2011. V tem postopku je sodišče s sklepom z dne 21. februarja 2012 zavrnilo predlog predlagateljice in istočasno odločilo, da pred potekom enega leta od pravnomočnosti tega sklepa ni dovoljeno ponovno predlagati vrnitve poslovne sposobnosti. Glede na takšno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 55. člena ZNP, ki določa, da predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je vložen pred pretekom roka, določenega na podlagi prvega odstavka tega člena, sodišče zavrže.
Za odločitev, ali je po presoji dobrega gospodarstvenika poseg v pravice delničarjev do delitve (vsaj z zakonom določenega minimalnega deleža) bilančnega dobička, nujen, je ključno, kaj družba (na kateri je dokazno breme za to „nujnost“) navede (in dokaže) o svojih pogojih poslovanja. Samo zatrjevanje tožene stranke, da je nedelitev bilančnega dobička nujna zaradi izognitvi potrebi po najemu kredita, pa tudi sklicevanje na razmere na trgu (med katerimi pritožba posebej izpostavlja nepredviden porast cen surovin), na likvidnostni krč, na povečevanje poslovnih obveznosti ipd., zato ne zadošča za presojo, da so bile okoliščine, v katerih je tožena stranka poslovala, takšne, da bi opravičile poseg v siceršnje pravice delničarjev do udeležbe na dobičku vsaj v minimalnem, zakonsko določenem deležu.
ZOR člen 10, 108. OZ člen 91. ZPP člen 154, 158, 158/1.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – načelo uspeha – ničnost – odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe
Zmotno je pritožbeno stališče, da naj bi neutemeljenost zahteve tožene stranke za povrnitev stroškov postopka izhajala iz odškodninske odgovornosti, določene v 91. členu OZ oz. 108. člena ZOR. V skladu z navedenima določbama pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti. Ta določba ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke napram tožnici, ker tožnica ni bila pogodbena stranka KP tožene stranke.
Za obe podpisnici KP tožene stranke (torej tudi za sindikat) je smiselno veljala omejitev svobode urejanja obligacijskih razmerij, kakor je bila določeno v 10. členu takrat veljavnega ZOR. V skladu s to določbo, udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih uveljavljati v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, s prisilnimi predpisi in z moralo. Obveznost upoštevanja prisilnih predpisov velja za obe stranki pogodbe in ne le za eno, zato pritožbeno stališče, da naj bi bila za ničnost določbe KP tožene stranke o regresu za letni dopust lahko kriva zgolj tožena stranka, ni utemeljeno. Sicer pa tožnica v tem sporu ni postavila niti odškodninskega zahtevka in tudi ne opredeljene zahteve za povrnitev stroškov postopka.
Tožnikova delovna zmožnost za poklica kuharja in avtomehanika je zmanjšana za več kot 50 % in je zmožen za opravljanje drugega dela z omejitvami, poklicna rehabilitacija pa ni potrebna. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
Tožnik uveljavlja, da mu toženec na temelju neupravičene pridobitve izplača zneske invalidske pokojnine, za katero meni, da bi mu morala biti priznana že pred datumom, pred katerim mu je bila dejansko priznana. Ker je bilo tem, od kdaj dalje ima tožnik pravico do invalidske pokojnine, pravnomočno odločeno, toženec na škodo tožnika ni bil obogaten, zato je tožbeni zahtevek neutemeljen.
URS člen 33, 67. SPZ člen 66, 66/3, 72, 72/5. ZIZ člen 43, 43/2, 189, 193. ZZZDR člen 51, 51/2.
izvršba na nepremičnine - poplačilo upnika pred dražbo - domik - pričakovalna pravica kupca - prednost dolžnikove lastninske pravice pred kupčevo pričakovalno pravico - umik predloga za izvršbo
Upnikova terjatev je bila namreč po zatrjevanjih dolžnice poplačana (že) 1. 2. 2013, to je pred opravo dražbe dne 7. 2. 2013, na kateri je kupec (šele) pridobil pričakovalno pravico na nepremičnini. Okoliščina, ki kupcu preprečuje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, tako ni nastala naknadno po pridobitvi pričakovalne pravice, temveč je obstajala že pred tem.