Bistvo trditev tožeče stranke je v tem, da je kot svetovalec družbe K. d.d. za informatiko organizirala sestanek med naročnikom in toženo stranko (s katero je imela sklenjeno posredniško pogodbo), ne pa z ostalimi potencialnimi ponudniki, in ji na ta način omogočila prednost, ki je na koncu dejansko pripeljala do sklenitve posla. Sodišče prve stopnje se je zato ukvarjalo z vprašanjem, ali tožena stranka brez tega sestanka ne bi sklenila posla. Za navedene trditve je (glede na dejstvo, da je bila pogodba z M. d.o.o. sklenjena nekaj mesecev po odpovedi pogodbe o sodelovanju) dokazno breme na tožeči stranki.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tožeča stranka sama zatrjevala, da je imela v zadevi dvojno vlogo. Po eni strani je svetovala družbi K. d.d. v zvezi s sklenitvijo pogodb za strojno in programsko opremo maloprodaje, po drugi strani pa je z enim od potencialnih ponudnikov sklenila pogodbo, s katero se je proti plačilu provizije zavezala izkoristiti svoj položaj svetovalca in aktivno posredovati pri K. d.d. ter na ta način temu ponudniku omogočiti sklenitev posla. Taka pogodba je že na prvi pogled nemoralna in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, v posledici pa nična.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo – sodelovanje sindikata – mnenje sindikata – splošni akt delodajalca
Tožena stranka pred sprejemom tabele primerljivih delovnih mest ni bila dolžna pridobiti mnenje sindikata pri toženi stranki. Navedena tabela ni splošni akt v smislu določbe 8. člena ZDR. Gre zgolj za pomožno gradivo, prevedba pa je bila v celoti opravljena v skladu z metodologijo, kakršna je predvidena v ZSPJS in Aneksu k zavodski kolektivni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069564
ZOR člen 50. ZPP člen 188, 188/2, 287, 287/4.
najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - predpravdno izvedensko mnenje - vrednost vlaganj - odločanje po verjetnosti - sprememba tožbe
Pravdni stranki sta že v najemni pogodbi sklenili dogovor o vrnitvi vloženih sredstev v obnovo lokala po vrednosti na dan prevzema lokala, v višini, kot jo bo določil sodni izvedenec, imenovan v soglasju s pogodbenima strankama. Predmet obveznosti (vrnitev vrednosti vlaganj v najeti lokal) je bil določljiv tako, da sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi. Z realizacijo dogovora o V skladu z navedenim materialnopravnim izhodiščem je mogoče izvedenski mnenji A. in G. upoštevati kot dokaz v postopku, enako, kot če bi bil predmet obveznosti (obseg in višina vlaganj v obnovo lokala) v najemni pogodbi, že določen.
Nad toženo stranko ni bil začet stečajni postopek (ampak je bil stečajni postopek začet zoper drugo družbo s podobnim imenom), zato je odločitev o zavrženju tožbe materialnopravno napačna.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poneverba
Tožnik (namestnik vodje skladišča) si je prisvojil stvari, ki so mu bile zaupane v zvezi z opravljanjem dela, kar predstavlja izpolnitev znakov kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1. Po navedenem določilu takšno kaznivo dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi in se kaznuje z zaporom do 3 let (1. odstavek 209. člena KZ-1). Takšno ravnanje pa hkrati predstavlja tudi kršitev pogodbenih obveznosti tožnika, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu s 1. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je tožbo vložil zoper prvostopenjsko odločbo toženca o znižanju pokojnine po ZUJF. O pritožbi zoper to odločbo toženec še ni odločil z dokončno odločbo, zato je tožba zoper vložena prezgodaj in se zavrže.
Na odločitev o stroških postopka v individualnem sporu ne vpliva dejstvo, da se pred sodiščem vodi več istovrstnih zadev. Tožbe namreč niso bile vložene kot skupinska tožba večih oseb, zaradi česar bi bil potreben zgolj en odgovor na tožbo. V takšnih primerih je bilo za vsako tožbo potrebno napisati odgovor na tožbo, prilagojen konkretnim tožbenim navedbam in konkretnemu tožbenemu zahtevku. Ker gre za stroške, ki so bili potrebni za pravdo, je tožena stranka do njih tudi upravičena v višini, ki ustreza vrednosti spornega predmeta.
pravdni stroški - umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači
Tožnica je tožbeni zahtevek oblikovala tako, da je od tožene stranke za določeno obdobje zahtevala obračun razlik v plači v določenem skupnem bruto znesku. Upoštevaje, da se vrednost spora v premoženjskih sporih določi po znesku zahtevanih dajatev (kot izhajajo iz tožbenega zahtevka), je treba vtoževani bruto znesek razlik v plači upoštevati kot vrednost spora.
Pravico do invalidske pokojnine je tožniku mogoče priznati šele od pravnomočnosti zadnje odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da se zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrne, čeprav je bila že prej ugotovljena I. kategorija invalidnosti (popolna nezmožnost za delo).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblastilo - vročitev odpovedi - zagovor - preložitev zagovora - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – prekluzija - pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja
Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem. Za odločitev torej ni pomembno, ali je toženec dokazal, da je izpodbijani odpovedi oziroma obvestilu o nameravani odpovedi priložil pooblastilo, temveč dejanski obstoj pooblastilnega razmerja med tožencem in njegovima pooblaščencema.
Tožnik, čeprav je bil za to zadolžen, iz hude malomarnosti ni pravočasno pripravil izjave o konverziji terjatev, da bi bila ta posredovana na sodišče, zaradi česar se je nad družbo začel stečajni postopek. S tem je huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. To pa je zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pravočasnost – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega mesta vodja nabavnega trženja, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Delovno mesto vodja nabavnega trženja je bilo ukinjeno s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji tožene stranke, ki ga je sprejel upravni odbor tožene stranke. Predhodno soglasje k temu pravilniku je podala tudi Vlada RS, njeno soglasje pa je pogoj za sprejem tega Pravilnika v javnem zavodu. Šele po pridobitvi tega soglasja je lahko tožena stranka pristopila k uresničevanju nameravane reorganizacije, katere posledica je bila tudi ukinitev delovnega mesta tožnice, zato je 6-mesečni rok iz čl. 88/6 ZDR za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga začel teči po začetku veljavnosti navedenega pravilnika.
Tožničino delo je bilo (zaradi ukinitve njenega delovnega mesta) razporejeno med njene sodelavce. Prišlo je do organizacijskih sprememb pri toženi stranki (služba za nabavno trženje se je združila s splošno službo), zato je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je zato uspela dokazati obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
ZPIZ-1 člen 39, 71, 72/2, 187, 397, 406. ZPIZ člen 202. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 125, 126, 129. Zakon o pokojninskem zavarovanju (1958) člen 49, 49/1, 49/1-2. Uredba o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin (1952) člen 23, 23/2. Zakon o zdravstvenem zavarovanju (1962) člen 16.
vajeništvo – pokojninska doba
Vajeniška doba, dopolnjena v letih od 1964 do 1976, se ni štela v zavarovalno dobo, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da se mu delo v rudniku pred 18 letom starosti, ko je obiskoval šolo za rudarje, šteje za odmero pokojnine.
ZZZDR člen 105. ZPP člen 339, 339/2-3. ZMZPP člen 73.
predodelitev otroka – vnaprejšnja ocena nepotrebnosti dokaza – preizkus po uradni dolžnosti – pristojnost sodišča v sporih o varstvu in vzgoji otrok
Tožnik je v tožbenih navedbah pojasnil, da se je toženka s hčerko junija 2009 (tožbo je vložil 28.8.2009) preselila v Rusijo. V tožbi je tudi navedel, da po podatkih centralnega imenika prebivalstva niti toženka, niti mladoletna hčerka ne živita na območju Republike Slovenije. Ob takšnih navedbah bi sodišče prve stopnje moralo najprej presoditi, ali je za odločanje v tem sporu sploh pristojno naše sodišče. Po 73. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku je sodišče Republike Slovenije pristojno v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če sta oba starša slovenska državljana, ali če je otrok slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv na plačilo sodne takse – ponoven poziv – pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev plačila taks – domneva o umiku pritožbe
Sodišče je tožnika dvakrat pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo, zato ni razloga, da bi ga h temu še enkrat pozivalo, ko je postala odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse pravnomočna.
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo – pogoji za izdajo predhodne odredbe – obstoj premoženja dolžnika
Že samo vrednost tožnikovih nepremičnin 65.000.000,00 EUR, četudi bi bila ta zaradi trenutno splošnih znanih gospodarskih razmer za polovico nižja, ob trditvah same tožeče stranke, da iz najemnin in kupnin tožena stranka tekoče krije obveznosti za že najete kredite ter dejstvu, da nobeni kazalci še ne kažejo na insolventnost tožene stranke, obstoječe gospodarsko stanje tožene stranke ne kaže na nevarnost ogrožanja uveljavitve tožnikove terjatve.
Tožena stranka se je v postopku na prvi stopnji izrecno sklicevala na tabelo v dokaznih listinah tožeče stranke, zaradi česar je takšno sklicevanje pravilno štelo za del njene trditvene podlage. Tožeča stranka je bila z okoliščino, kolikšen znesek ji je tožena stranka obračunala, seznanjena vsaj ob predložitvi teh listin v sodni spis. Iz tega razloga se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na to, da ji je bila obramba onemogočena in je izpodbijana sodba zanjo sodba presenečenja.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem – premoženjska škoda – nastanek škode - začasno poslabšanje psihičnega stanja
Ker je namen povračila stroškov v zvezi z zdravljenjem vzpostavitev premoženjskega stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, le-to pa dokler stroškov zdravljenja oškodovanec ne plača, ni prizadeto, tudi o nastanku premoženjske škode ni mogoče govoriti.
Začasno poslabšanje psihičnega stanja res ne more biti podlaga za prisojo denarne odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je pa takšno poslabšanje psihičnega stanja in s tem začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti potrebno upoštevati pri odločanju o odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
ureditev meje – pravična ocena – pojem pravične ocene
Pri določitvi meje po pravični oceni je treba upoštevati tudi stanje v naravi (robniki in ciprese), ter okoliščino, da je robnike postavil prednik nasprotnega udeleženca v soglasju s prednikom predlagatelja.
V konkretnem primeru odpoved pravici do pritožbe oziroma sprožitvi upravnega spora zoper uporabno dovoljenje, ki naj bi bilo ob njegovi izdaji v imenu tožnice (ustno) podano s strani M.J., ni bilo opravljena (izvedena) na zakonsko predviden način. Zato posledično tudi ni mogla biti učinkovita.