ZOR člen 10, 105, 105/1, 107, 107/2. OZ člen 3, 88, 88/1. ZKolP člen 1, 1/2. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2, 18, 27, 27/1, 27/1-2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust (tudi za delavce tožene stranke), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke je nična.
ZDR člen 54, 204, 204/3. ZSSlov člen 61, 61/1, 61/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – sodno varstvo – vojaška oseba
Za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas vojaške osebe morata biti podana dva pogoja, in sicer da vojaška oseba ni bila obveščena v roku 120 dni pred iztekom pogodbe o zaposlitvi o tem, da ji delovno razmerje ne bo podaljšano ter da vojaška oseba ostane na delu po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Ker tožnik po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni ostal na delu pri toženi stranki, pač pa se je le razdolževal, nista izpolnjena oba pogoja za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Z Dogovorom je bilo določeno znižanje izhodiščnih plač, kakor so v količnikih določene v tarifni prilogi k panožni KP. Kadar se v kolektivni pogodbi (v konkretnem primeru v Dogovoru, ki ima značaj kolektivne pogodbe) spremenijo količniki za določitev izhodiščne plače, ki so bili povzeti v pogodbah o zaposlitvi, zaradi takšne spremembe ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, temveč se pri obračunu plače neposredno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe o znižanju izhodiščne plače.
Okoliščina, da predlagatelj (sindikat) ni sodeloval pri sklepanju Dogovora, ne vpliva na njegovo veljavnost. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da v skladu z 11. členom ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene eden ali več reprezentativnih sindikatov. ZKolP v primerih, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Izpodbijani Dogovor je zato veljaven in zavezuje vse zaposlene v družbah, ki so podpisnice Dogovora, saj je bil ta sklenjen ne le z enim, temveč devetimi reprezentativnimi sindikati.
ZJU člen 6, 17,147, 147/1, 147/2, 149, 149/1. ZSPJS člen 28.
dodatek za dvojezičnost - premestitev
Za presojo zakonitosti premestitve je bistveno, da je tožena stranka s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika italijanske narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva. Razlog za premestitev je bil tako v spremenjeni sistematizaciji dela, zaradi katere je prišlo do zmanjšanega števila delovnih mest, za katera se zahteva znanje jezika italijanske narodne skupnosti. S tem pa je tožena stranka dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za tožničino premestitev.
Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko ni zagotovila, da tožnica pri delu ne bi uporabljala jezika italijanske narodne skupnosti na zakonitost premestitve ne more vplivati, niti ne more predstavljati pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
določitev odškodnine – odškodnina za prenos pravice uporabe na poslovnem prostoru – pravno nasledstvo – aktivna legitimacija – zastaranje
Odločba o prenosu pravice uporabe z dne 21. 1. 1987 je bila izdana na podlagi tedaj veljavne določbe 37. člena ZPSPP, ki je določala pravico do odškodnine, zato jo je treba v tem postopku, v katerem se določa odškodnina, uporabiti tako, kot se je glasila.
Predlagatelj v tej zadevi zahteva odškodnino za z odločbo državnega organa prenešeno pravico uporabe, torej kot nadomestilo zaradi odvzema pravice uporabe. Takšna pravica do odškodnine pa ne zastara, temveč lahko zastara le pravica izterjave s sodno odločbo ali s poravnavo že določene odškodnine.
Konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na podlagi neupravičene obogatitve je obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja (190. člen OZ).
V tem sporu je bil ugotovljen prehod premoženja tožeče stranke med premoženje toženke (toženka je izvršila nakazila vtoževanih zneskov iz računa tožeče stranke na svoj račun). Vrnitvena obveznost zaradi neupravičene obogatitve je nastala, ker za takšen prehod premoženja ni bilo pravnega temelja. Toženka v tem sporu ni zatrjevala, da ima sporen prehod premoženja temelj v morebitni pogodbi, ki bi jo imela sklenjeno s tožečo stranko oziroma v zakonu ali drugem pravnoveljavnem aktu, zato so bili prenosi sredstev na račun toženke (ki jih je ta izvršila brez soglasja in vedenja direktorja tožeče stranke z nakazili zneskov iz računa tožeče stranke na svoj račun) izvršeni brez pravnega temelja. To pa pomeni, da je nastala njena vrnitvena obveznost zaradi neupravičene pridobitve. Če pa bi bila sporna izplačila toženki izplačana ob soglasju direktorja v okviru njegovih pristojnosti, kar trdi toženka v tem sporu, pa ne bi bilo mogoče zaključiti, da je šlo z vidika toženke za izplačilo brez pravne podlage.
Odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka ni bila izpodbijana in je že postala pravnomočna. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku sicer v preostalem delu ugodilo tožeči stranki, upoštevaje že pravnomočno odločitev o zavrnitvi dela tožbenega zahtevka, pa znaša uspeh tožeče stranke glede na vtoževani znesek 48,14%.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066054
ZP-1 člen 19, 19/7, 20, 67, 67/2, 202c/2, 202c/4. ZUP člen 87, 87/4.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist in korist samoupravne skupnosti – vročanje – smiselna uporaba določb zakona, ki odreja splošni upravni postopek
Ker je storilec hkrati z ugovorom zoper sklep sodišča prve stopnje o določitvi uklonilnega zapora podal predlog za nadomestitev globe, nato pa se ni zglasil na koordinacijski sestanek na centru za socialno delo, je sodišče pravilno zavrnilo njegov ugovor kot neutemeljen.
sodna ureditev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – dokazna ocena
Odločanje po pravičnosti pride v pošev šele, ko ni mogoče z zadostno stopnjo prepričljivosti ugotoviti, ali so pred nastankom spora udeleženci uporabljali to zemljišče.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065314
OZ člen 92, 93, 95, 95/1. ZPP člen 190.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom – dvojna prodaja nepremičnin – neveljavnost pravnega posla – ničnost – neomejeno uveljavljanje ničnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – odtujitev stvari med pravdo – stroški postopka
Za dejanski stan ničnosti kasnejših odsvojitev oziroma močnejše pravice prvega kupca je pomembno, da sta toženca kupila zemljišče pred prvotožnico, ter slaba vera kasnejših kupcev oziroma pridobiteljev. Okoliščina, ali sta se na podlagi pogodbe in dogovora iz leta 1967 lahko vknjižila kot lastnika oziroma ali sta lahko upravičeno verjela, da sta (že) na njeni podlagi postala lastnika, je nerelevantna.
klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – vročanje pravni osebi na sedežu družbe – prepozna pritožba
Vročilnica obstaja, na njej je podpis prevzemnika, čeprav ni pečata in datuma, izpisanega z besedo. Vročitev je opravil kurir, vročilnica kot javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno, zato bi moral pritožnik njeno veljavnost izpodbiti.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0076590
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 502/2-1, 502/4. ZSReg člen 35.
registrski postopek – vpis sprememb – vpis izključitve družbenika – poslovni delež izključenega družbenika – sklic skupščine – dnevni red – sprememba dnevnega reda
Vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika.
Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin. Prav ima, da je po materialnem pravu merodajen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi. S širitvijo prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ na ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi bi dolžnik naknadno pridobil možnost spreminjati že vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi ter se na ta način izogniti domnevi nevarnosti. To bi bilo z vidika upnika nedopustno. Dolžnik se mora že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zavedati posledic, ki jih prinaša ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, če potem upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
Zaradi precejšnjega števila medsebojnih zahtevkov, ki jih sodedinje uveljavljajo v zvezi z zapuščino, ne more biti edini kriterij za napotitev, čigava pravica je manj verjetna, kot je določeno v prvem odstavku 213. člena ZD, ampak je treba upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, tako zapuščinskega kot z njim povezanih pravdnih postopkov.
ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 17, 17/2. ZZK-1 člen 13a.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – priposestvovanje lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe
Pravna oseba je lahko na podlagi ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob svojem lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco vključila nepremičnine, na kateri je imel njen pravni prednik kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
Predpostavka za ocenjevanje pravočasnosti uveljavljanja obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšane na okoriščeno stranko. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da Z. I., d.d. še ni prenehal uporabljati nepremičnine, je njegova odločitev, da do zastaranja še ni moglo priti, tudi pravno pravilna.
Do nove oznake identifikacijskega znaka sporne nepremičnine v izreku sodbe je prišlo zaradi spremembe ZZK-1 Tako ni prišlo do spremembe tožbe niti do odločanja mimo ali preko zahtevka. Vsebinsko je odločeno o isti nepremičnini, na katero se je nanašal tožbeni zahtevek, in ki je bila ob vložitvi tožbe identificirana na način, kot je določal tedaj veljavni ZZK-1.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Repertoar tožeče stranke predstavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Stališče, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
SZ-1 člen 109, 109/1, 111, 111/1, 111/2, 111/3, 196, 196/1, 196/1-3. SZ člen 117, 147, 148, 150. OZ člen 610, 610/1.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – smrt najemnika – pravica zakonca najemnika – imetnik stanovanjske pravice – zahteva za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino
Do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti nekdanjega imetnika stanovanjske pravice glede stanovanj, vrnjenih v denacionalizacijskem postopku, je upravičen tudi imetnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Ker je lastnik stanovanja dolžan, da v primeru pravočasne zahteve sklene najemno pogodbo z zakoncem pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena s pokojnim najemnikom, tožnik pa je tako toženkino zahtevo odklonil, je razlog za neobstoj najemne pogodbe na strani tožnika.
odpoved družbene pogodbe – družba z neomejeno odgovornostjo - odpovedni rok – kogentnost
Ni res, da določba 1. odstavka 106. člena ZGD-1 ni kogentna in da se družbeniki v času trajanja družbene pogodbe lahko kadarkoli dogovorijo o odpovedi družbene pogodbe s strani enega od družbenikov, če o tem obstoji soglasje družbenikov. ZGD-1, ki je lex specialis v razmerju do določb OZ, določa, da lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.
lastninska pravica – solastnina – načini pridobitve – priposestvovanje – predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna posest – domneva dobre vere – pravdni stroški – nagrada za narok
O dobroverni posesti je mogoče govoriti le takrat, kadar je nekdo v opravičljivi zmoti, da stvar poseduje kot lastnik. Če posestnik v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik, morajo biti podane neke posebne, izredne okoliščine, ki lahko opravičijo njegovo zmotno prepričanje, da je lastnik nepremičnine. Izjeme bodo opravičene predvsem takrat, ko razlogov za to, da pridobitev pravice ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni mogoče pripisati pridobitelju.
ZOdvT je uvedel načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, izjema od tega načela pa predstavlja le nagrada za narok v kazenskem postopku in postopkih o prekrških. Pravi pomen besedne zveze „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je tako ta, da vključuje nagrada za narok, nagrado za vse naroke.