TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v I. točki izreka delno razveljavi za znesek 1.250,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2010 ter v stroškovni odločitvi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu (za znesek 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2010 dalje do plačila, 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2010 dalje do plačila, 23.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2010 dalje do plačila in 150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2010 dalje do plačila) se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na podlagi neupravičene obogatitve je obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja (190. člen OZ).

V tem sporu je bil ugotovljen prehod premoženja tožeče stranke med premoženje toženke (toženka je izvršila nakazila vtoževanih zneskov iz računa tožeče stranke na svoj račun). Vrnitvena obveznost zaradi neupravičene obogatitve je nastala, ker za takšen prehod premoženja ni bilo pravnega temelja. Toženka v tem sporu ni zatrjevala, da ima sporen prehod premoženja temelj v morebitni pogodbi, ki bi jo imela sklenjeno s tožečo stranko oziroma v zakonu ali drugem pravnoveljavnem aktu, zato so bili prenosi sredstev na račun toženke (ki jih je ta izvršila brez soglasja in vedenja direktorja tožeče stranke z nakazili zneskov iz računa tožeče stranke na svoj račun) izvršeni brez pravnega temelja. To pa pomeni, da je nastala njena vrnitvena obveznost zaradi neupravičene pridobitve. Če pa bi bila sporna izplačila toženki izplačana ob soglasju direktorja v okviru njegovih pristojnosti, kar trdi toženka v tem sporu, pa ne bi bilo mogoče zaključiti, da je šlo z vidika toženke za izplačilo brez pravne podlage.