negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija pri negatorni tožbi – priposestvovanje stvarne služnosti - odvajanje fekalnih in odpadnih voda preko tuje nepremičnine
Po 99. členu SPZ je pasivno legitimiran tisti, ki protipravno vznemirja lastnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Če je torej tožnik ocenil, da ga moti samo toženčevo ravnanje, ni nobene potrebe, da bi moral tožiti tudi drugega solastnika.
Urejeno odvajanje fekalnih in odpadnih voda preko tuje nepremičnine po svoji vsebini predstavlja stvarno služnost, zaradi katere mora lastnik služeče nepremičnine trpeti določene omejitve svoje lastninske pravice oziroma dopuščati (upravičene) posege lastnika gospodujoče nepremičnine.
predhodna odredba - sklep o popravi - pravdna dejanja nepristojnega sodišča - nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiščem
Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, nadaljuje postopek, kot da bi se bil začel pred njim. Torej lahko tudi popravlja očitne pisne napake predhodnega sodišča. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega, ker jih je opravilo nepristojno sodišče. Povratni odstop zadeve zgolj zaradi poprave pisne pomote, kot ga v pritožbi pričakuje dolžnik, ni možen. Pravzaprav ni možen v nobenem primeru, saj po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti prejšnje sodišče ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj.
ZDR člen 31, 32, 174. Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah člen 24, 24/2, 24/2-3, 24/2-4.
disciplinski postopek – denarna kazen – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnosti in odgovornosti vodje del in pooblaščenega delavca za vzdrževanje voznega omrežja
Tožnik je bil kot delovodja (pri opravljanju del vzdrževanje vozne mreže med železniškima postajama) dolžan od podrejenih delavcev zahtevati uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot je to določeno v 24. členu Pravilnika o varstvenih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah. Ta Pravilnik določa, da po prejemu dovoljenja za delo vodja del izda svojim delavcem dovoljenje za začetek del, ter da je od prejema dovoljenja za delo vodja del na delovišču odgovoren za varnost delavcev po določbah tega pravilnika.
povrnitev škode – telesna poškodba – prizadeto zdravje – izgubljen zaslužek – bodoča škoda – denarna renta – delo na kmetiji – oškodovanec
Do rente je poškodovani upravičen v tisti višini, ki predstavlja razliko med dohodkom, ki bi ga dejansko prejemal, in tistim dohodkom, ki bi ga sicer prejemal, če njegova delovna zmožnost ne bi bila zmanjšana. Za dosojo rente tako ni dovolj, da ima oseba zmanjšano delovno zmožnost, ampak mora biti konkretno izkazano, kakšen je znesek – razlika med prejemkom pred nastopom zmanjšane delovne sposobnosti in po njem.
Pri odločanju o renti je treba s posebno pazljivostjo ugotavljati, ali je res šlo za tožnikov zaslužek in je posledično mogoče govoriti o njegovem osebnem prikrajšanju, ali pa je šlo le za obsežno pomoč staršema (lastnikoma kmetije), kar bi posledično pomenilo, da sta zaradi tožnikove poškodbe prikrajšana onadva.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 66, 66/1, 66/3, 67.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - solastnina - prijava poslovnega naslova
Ni prepričljiva trditev predlagatelja, da subjekt vpisa nima dovoljenja oziroma soglasja za poslovanje in prijavo poslovnega naslova na registriranem naslovu, saj je solastnica nepremičnine, ki je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa, na svoji polovici te nepremičnine, subjektu vpisa vsekakor lahko prijavila poslovni naslov.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da ima tožena stranka možnost, da si zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pomen prizadete dobrine - namen odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico (duševne bolečine). Duševne bolečine morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – skrbnost – mokra in spolzka tla - keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti – naključje – pasivna legitimacija zavarovalnice
Nesrečno naključje, katerega rezultat je nastala škoda, v odsotnosti krivca zanjo ali pa okoliščin, ki pogojujejo objektivno odgovornost, bremeni tistega, ki se mu je pripetilo.
V našem pravu je krivdna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema in je treba že po splošnem interpretacijskem pravilu izjeme tolmačiti ozko. Bolj konkretno pa velja, da sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari (in dejavnosti), ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če namreč iz same stvari (ali dejavnosti) ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar (ali dejavnost) pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju (vključno z opustitvami) določenih oseb.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, iz katerih kljub ustrezni pazljivosti izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja.
Keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti ne predstavljajo povečane nevarnosti za okolico.
Trditveno in dokazno breme glede višine stroškov za opravo nadomestnega dejanja ima upnik v predlogu za izvršbo in ne dolžnik v ugovoru. Če sodišče takemu predlogu ugodi, mora sklep vsebovati tudi naložitveni del, kot to izhaja iz drugega odstavka 225. člena ZIZ, izvršba pa se opravi na račun sodišča (gre za obliko sodnega depozita).
ZSReg člen 17, 23, 23/2, 24, 24/2, 29, 29/1, 29/1-1, 31, 34. ZGD-1 člen 511.
vpis posameznega podatka v sodni register pri že vpisanem subjektu vpisa – upravičeni predlagatelj – pravni interes – kršitev načela kontradiktornosti
Upravičen predlagatelj je vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register. Pravni interes je torej treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
brezplačna pravna pomoč – povrnitev pravdnih stroškov – regresni zahtevek zavarovalnice – dolžnikova zamuda – nastop dolžnikove zamude
V primeru regresnega zahtevka zavarovalnice proti svojemu zavarovancu je treba uporabiti drugi odstavek 299. člena OZ. Dolžnikova zamuda nastopi že z dnem, ko upnik začne postopek, katerega namen je doseči izpolnitev dolžnikove obveznosti, in ne šele z dnem, ko dolžnik za ta postopek izve.
Določba 168. člen OZ ureja obseg povrnitve škode v primeru neposlovne odškodninske odgovornosti, zato ni uporabljiva v obravnavanem primeru, v katerem gre za poslovno odškodninsko odgovornost.
Stališče pritožbe, da mora stranka, ki ne uspe v pravdi zoper upravičenca do brezplačne pravne pomoči, povrniti pravdne stroške neposredno sodišču, ne pa stranki, ki ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, je napačno. Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka. Stranki pravdnega postopka sta le tožeča in tožena stranka (ne pa tudi država, ki stranki odobri brezplačno pravno pomoč), zato pravdno sodišče v pravdnem postopku odloči le o njunih medsebojnih razmerjih, vključno s pravdnimi stroški.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021524
OZ člen 922, 922/1, 944. ZPP člen 212, 215, 286.b, 339, 339/1.
vmesna sodba – nepremoženjska škoda – zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izguba zavarovalnih pravic – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – grajanje procesnih ršitev
Čeprav so bile na obeh v nezgodi udeleženih vozilih ugotovljene tudi poškodbe, ki v predmetnem trčenju niso mogle nastati, torej takšne, ki so na vozilih morale obstajati že prej, se tožena stranka, ko je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je njen zavarovanec kot voznik povzročil prometno nesrečo, v kateri je bil telesno poškodovan, glede na nesporno sklenjeno zavarovalno pogodbo pod pogoji AO plus (zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb), plačila zavarovalnine, ki se s predmetno tožbo zahteva na tej pravni podlagi, ne more razbremeniti. Vprašanje, ali je tožena stranka tožeči stranki poravnala tudi tisto materialno škodo, ki v obravnavani nezgodi ni mogla nastati, za odločitev o predmetnem zahtevku iz naslova nepremoženjske škode za telesne bolečine namreč ni relevantno. Te dileme ob pravilni uporabi materialnega prava tožena stranka zato ne more reševati v predmetni pravdi.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066054
ZP-1 člen 19, 19/7, 20, 67, 67/2, 202c/2, 202c/4. ZUP člen 87, 87/4.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist in korist samoupravne skupnosti – vročanje – smiselna uporaba določb zakona, ki odreja splošni upravni postopek
Ker je storilec hkrati z ugovorom zoper sklep sodišča prve stopnje o določitvi uklonilnega zapora podal predlog za nadomestitev globe, nato pa se ni zglasil na koordinacijski sestanek na centru za socialno delo, je sodišče pravilno zavrnilo njegov ugovor kot neutemeljen.
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin. Prav ima, da je po materialnem pravu merodajen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi. S širitvijo prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ na ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi bi dolžnik naknadno pridobil možnost spreminjati že vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi ter se na ta način izogniti domnevi nevarnosti. To bi bilo z vidika upnika nedopustno. Dolžnik se mora že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zavedati posledic, ki jih prinaša ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, če potem upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pogojno izvršljiva obveznost
Upnik ima v notarskem zapisu nedvomno izvršilni naslov za izterjavo terjatve, določene v točki drugič notarskega zapisa, vendar pod pogojem, kot sta stranki zapisali v točki četrtič. Ker gre torej za izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve upnikove obveznosti posredovanja poslovnih priložnosti in pogoja, da A. iz tega naslova dobi plačilo v skupni višini najmanj 2.400.000,00 SIT, je potrebno upoštevati določbo 26. člena ZIZ, po kateri bi moral upnik v predlogu določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je obveznost izpolnil (poslovne priložnosti), in da je nastopil pogoj (plačilo najmanj v višini 2.400.000,00 SIT).
ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 17, 17/2. ZZK-1 člen 13a.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – priposestvovanje lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe
Pravna oseba je lahko na podlagi ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob svojem lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco vključila nepremičnine, na kateri je imel njen pravni prednik kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
Predpostavka za ocenjevanje pravočasnosti uveljavljanja obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšane na okoriščeno stranko. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da Z. I., d.d. še ni prenehal uporabljati nepremičnine, je njegova odločitev, da do zastaranja še ni moglo priti, tudi pravno pravilna.
Do nove oznake identifikacijskega znaka sporne nepremičnine v izreku sodbe je prišlo zaradi spremembe ZZK-1 Tako ni prišlo do spremembe tožbe niti do odločanja mimo ali preko zahtevka. Vsebinsko je odločeno o isti nepremičnini, na katero se je nanašal tožbeni zahtevek, in ki je bila ob vložitvi tožbe identificirana na način, kot je določal tedaj veljavni ZZK-1.