KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0079522
KZ-1 člen 183, 183/3, 191, 191/1, 192. ZKP člen 100.
obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini – nasilništvo - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka – zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode
Z izpovedbo oškodovanke in ml. oškodovanca, nenazadnje pa tudi na podlagi njegovega lastnega priznanja krivde, je bilo obtožencu povsem nedvoumno dokazano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
Obtoženec je z v sodbi obširno opisanim početjem, na povsem nedvoumen način zavestno posegel v spolno integriteto svojega, od šest do osem let starega otroka.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
Določbo 108. člena ZIZ je potrebno razlagati tako, da v primeru, ko ima zemljiško pismo v posesti tretji (upnik zemljiškega dolga), na katerega je bil pravilno prenesen, lahko upnik iz izvršilnega postopka v izvršbi zahteva le odvzem zemljiškega pisma in njegovo položitev pri sodišču, s čimer doseže učinek, da upnik zemljiškega dolga ne more unovčiti terjatve iz zemljiškega pisma. V konkretnem primeru pa je upnik predlagal tudi poplačilo svoje terjatve iz unovčenega zemljiškega pisma oziroma prenos zarubljene terjatve, česar pa po določbi 108. člen ZIZ ne more.
Kadar lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, tega upnik ne more uveljavljati v izvršilnem postopku, ampak je to vprašanje potrebno reševati v kontradiktornem pravdnem postopku (izpodbijanje enostranskega pravnega posla).
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066054
ZP-1 člen 19, 19/7, 20, 67, 67/2, 202c/2, 202c/4. ZUP člen 87, 87/4.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist in korist samoupravne skupnosti – vročanje – smiselna uporaba določb zakona, ki odreja splošni upravni postopek
Ker je storilec hkrati z ugovorom zoper sklep sodišča prve stopnje o določitvi uklonilnega zapora podal predlog za nadomestitev globe, nato pa se ni zglasil na koordinacijski sestanek na centru za socialno delo, je sodišče pravilno zavrnilo njegov ugovor kot neutemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021524
OZ člen 922, 922/1, 944. ZPP člen 212, 215, 286.b, 339, 339/1.
vmesna sodba – nepremoženjska škoda – zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izguba zavarovalnih pravic – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – grajanje procesnih ršitev
Čeprav so bile na obeh v nezgodi udeleženih vozilih ugotovljene tudi poškodbe, ki v predmetnem trčenju niso mogle nastati, torej takšne, ki so na vozilih morale obstajati že prej, se tožena stranka, ko je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je njen zavarovanec kot voznik povzročil prometno nesrečo, v kateri je bil telesno poškodovan, glede na nesporno sklenjeno zavarovalno pogodbo pod pogoji AO plus (zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb), plačila zavarovalnine, ki se s predmetno tožbo zahteva na tej pravni podlagi, ne more razbremeniti. Vprašanje, ali je tožena stranka tožeči stranki poravnala tudi tisto materialno škodo, ki v obravnavani nezgodi ni mogla nastati, za odločitev o predmetnem zahtevku iz naslova nepremoženjske škode za telesne bolečine namreč ni relevantno. Te dileme ob pravilni uporabi materialnega prava tožena stranka zato ne more reševati v predmetni pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069570
ZRacS-1 člen 1, 1/3.
izpodbijanje akta Računskega sodišča – pogodba o poslovodenju -krizni management - podjemna pogodba - premija za uspeh - aktivna legitimacija
Pogodbam, s katerimi se ena pravna oseba drugi zaveže opravljati storitve svetovanja in priskrbeti ustrezno usposobljen kader za izvedbo sanacije (t.i. krizni management) proti dogovorjenemu plačilu, sodna praksa ne odreka veljavnosti.
Po tretjem odstavku 1. člena ZRacS-1 aktov, s katerimi Računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi. V revizijskem poročilu ugotovljeno dejstvo, da je bil poslovni izid pri družbi E., d.d., za leto 2003, upoštevaje potrebne popravke, negativen, pritožbeno sodišče zato šteje kot neizpodbojno.
SZ-1 člen 109, 109/1, 111, 111/1, 111/2, 111/3, 196, 196/1, 196/1-3. SZ člen 117, 147, 148, 150. OZ člen 610, 610/1.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – smrt najemnika – pravica zakonca najemnika – imetnik stanovanjske pravice – zahteva za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino
Do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti nekdanjega imetnika stanovanjske pravice glede stanovanj, vrnjenih v denacionalizacijskem postopku, je upravičen tudi imetnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Ker je lastnik stanovanja dolžan, da v primeru pravočasne zahteve sklene najemno pogodbo z zakoncem pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena s pokojnim najemnikom, tožnik pa je tako toženkino zahtevo odklonil, je razlog za neobstoj najemne pogodbe na strani tožnika.
Ob ugotovitvah, da je v letu 2011 dolžnik ustvaril izgubo in da ima blokiran transakcijski račun, je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik zmore zagotoviti plačilo sodne takse v višini 40 EUR, zmoten.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077865
OZ člen 239, 619.
konzorcij – tripartitna pogodba o dobavi blaga in storitev – poslovna odškodninska odgovornost – kršitev pogodbene obveznosti – skupni podjem
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi bile konzorcijske obveznosti pravdnih strank natančno razmejene, tako, da bi bila tožena stranka tista, ki je bila izključno odgovorna za predložitev pravilnih statičnih izračunov, ampak vodijo k zaključku, da sta pravdni stranki nastopali v skupnem podjemu.
povrnitev škode – telesna poškodba – prizadeto zdravje – izgubljen zaslužek – bodoča škoda – denarna renta – delo na kmetiji – oškodovanec
Do rente je poškodovani upravičen v tisti višini, ki predstavlja razliko med dohodkom, ki bi ga dejansko prejemal, in tistim dohodkom, ki bi ga sicer prejemal, če njegova delovna zmožnost ne bi bila zmanjšana. Za dosojo rente tako ni dovolj, da ima oseba zmanjšano delovno zmožnost, ampak mora biti konkretno izkazano, kakšen je znesek – razlika med prejemkom pred nastopom zmanjšane delovne sposobnosti in po njem.
Pri odločanju o renti je treba s posebno pazljivostjo ugotavljati, ali je res šlo za tožnikov zaslužek in je posledično mogoče govoriti o njegovem osebnem prikrajšanju, ali pa je šlo le za obsežno pomoč staršema (lastnikoma kmetije), kar bi posledično pomenilo, da sta zaradi tožnikove poškodbe prikrajšana onadva.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 66, 66/1, 66/3, 67.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - solastnina - prijava poslovnega naslova
Ni prepričljiva trditev predlagatelja, da subjekt vpisa nima dovoljenja oziroma soglasja za poslovanje in prijavo poslovnega naslova na registriranem naslovu, saj je solastnica nepremičnine, ki je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa, na svoji polovici te nepremičnine, subjektu vpisa vsekakor lahko prijavila poslovni naslov.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pomen prizadete dobrine - namen odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico (duševne bolečine). Duševne bolečine morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - predmeti, izvzeti iz izvršbe – omejitve izvršbe - kmetijska dejavnost - rubež premičnin – zahteva za odpravo nepravilnosti
Uveljavljanja oprostitve in omejitve izvršbe na predmete, na katere je že opravljena izvršba, pa niso konkretno navedeni v sklepu o izvršbi, v fazi oprave izvršbe ne gre obravnavati kot ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
ZSReg člen 17, 23, 23/2, 24, 24/2, 29, 29/1, 29/1-1, 31, 34. ZGD-1 člen 511.
vpis posameznega podatka v sodni register pri že vpisanem subjektu vpisa – upravičeni predlagatelj – pravni interes – kršitev načela kontradiktornosti
Upravičen predlagatelj je vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register. Pravni interes je torej treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
uporaba tuje nepremičnine – uporabnina - brezplačna uporaba – služnost stanovanja – usten dogovor – neupravičena obogatitev – teorija realizacije – vknjižba služnosti – trditveno in dokazno breme
Če ustnega dogovora o brezplačni uporabi stanovanja ni bilo oziroma ta ni dokazan, potem tudi o njegovi realizaciji oziroma konvalidaciji ni mogoče govoriti.
Ker je odgovornost dedinje za dolgove zapustnika odvisna od vrednosti podedovanega premoženja, bi upoštevanje prepozno vložene pritožbe, ki izpodbija ugotovljen obseg zapuščine, v primeru, da bi ji bilo ugodeno, pomenilo poseg v pravice upnikov, ki se opirajo na pravnomočen sklep v pogledu obsega (in s tem vrednosti) zapuščinskega premoženja. Ta vrednost bi se namreč zmanjšala. Zakonski pogoj za upoštevanje nepravočasne pritožbe tako ni izpolnjen.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0076089
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 128, 128/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6.
vknjižba – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – poplačilna pravica iz zastavljene nepremičnine – vknjižba hipoteke
Materialnopravna podlaga za vpis bo 3. alineja prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki določa, da se vknjižba pravic v zemljiško knjigo dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Repertoar tožeče stranke predstavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Stališče, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.