ZPP člen 28, 28/1. Sporazum med zveznim izvršnim svetom SFRJ in mednarodnim centrom za podjetja v družbeni lastnini v deželah v razvoju člen 1, 5.
imuniteta – mednarodna organizacija
Tožena stranka se v pritožbenem postopku ne more sklicevati na imuniteto, ki jo uživa kot mednarodna organizacija, saj je potrebno šteti, da se je s tem, ko se na imuniteto ni sklicevala v postopku na prvi stopnji, imuniteti molče odrekla.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko se je pri pravni presoji sklicevalo na določila 937. člena OZ. Dolžnost plačevanja premije je določena v 936. členu OZ.
Če je tožeča stranka v socialnem sporu država, ki je po zakonu oproščena sodnih taks, toženi stranki (zavarovancu) ni mogoče naložiti plačila sodnih taks za tožečo stranko, ki je v sporu uspela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšano plačilo za delo – plača – osnovna plača
Ker je tožnik v spornem obdobju prejemal le 70 % pripadajoče plače (ne glede na to, da je prejel višjo plačo od osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi), je utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga bistveno zmanjšanega plačila za delo po 3. al. 1. odst. 112. čl. ZDR.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 182. ZOR člen 200, 200/2, 201, 201/1, 203.
denarna odškodnina - telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem - starost oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Glede na ugotovitev izvedenca, da se bodo pri tožniku pojavljale bodoče telesne bolečine pri dolgotrajni stoji, je potrebno upoštevati, da tožnik trpi telesne bolečine praktično vsakodnevno, saj v službi vseh 8 ur opravlja stoječe delo ob rezkalnem stroju. Ob upoštevanju, da je tožnik sedaj star komaj 21 let, dobijo bodoče telesne bolečine še posebno težo, kar je potrebno ustrezno ovrednotiti pri odmeri višine odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem.
Tožnikovo starost in dejstvo, da tožnik v službi opravlja stoječe delo, v katero mora vlagati več napora in med delom večkrat počivati, je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri odmeri denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik namreč ni le zmanjšano življenjsko aktiven pri prostočasnih dejavnostih, temveč tudi v okviru svoje delovne zmožnosti, saj veliko del, ki zahtevajo povečan fizični angažman, zaradi trajnih posledic poškodbe ne zmore, delo, ki ga opravlja sedaj, pa lahko opravlja le z vlaganjem povečanih naporov, zaradi česar trpi, takšno porušeno psihično ravnovesje pa bo zaradi starosti 21 let moral trpeti vso odraslo dobo, ki je skoraj v celoti še pred njim.
ZNP člen 37, 45, 37, 45. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
predhodni preizkus predloga - procesno vodstvo - nedovoljena pritožba
Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo čl. 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko ob predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka.
V izvršilnem postopku je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker je ZIZ v razmerju do ZPP specialen predpis, ureditev tega pravnega instituta v ZPP ne velja za izvršilni postopek, zato je nedopustna vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za javno dražbo.
denarna kazen - žalitev sodnika in sodišča - očitanje kaznivega dejanja - kaznovanje stranke v postopku
Primerjava sodišča in sodnice s fašisti, češ da je sodišče in razpravljajoča sodnica še slabša od le-teh, in želja, naj vse sodelujoče v tej zadevi zadane veliko trpljenje in zlo, predstavlja negativno oceno, ki je močno prestopila mejo, ki kritiko, pa čeprav ostro, loči od žaljivih trditev in negativnega etiketiranja.
ZOR člen 170, 172, 206, 206/3, 170, 172, 206, 206/3. ZPP člen 254, 254/2, 339, 339/1, 344, 344/3, 254, 254/2, 339, 339/1, 344, 344/3.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - konkurenca vzrokov - alternativna vzročnost - med seboj neodvisni povzročitelji škode - dokazno breme - verjetnost - izvedensko mnenje - popolnost mnenja
3. odstavek 206. člena ZOR določa solidarno odgovornost vseh povzročiteljev za primer, ko njihovih deležev pri nastali škodi ni mogoče ugotoviti. Vsak od zatrjevanih sopovzročiteljev se odgovornosti lahko razbremeni, če dokaže, da njegovo ravnanje ni bilo vzrok za škodo.
Oškodovanec mora sicer v položaju, ki ga ureja tretji odstavek 206. člena ZOR, za vsakega od povzročiteljev dokazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti, torej tudi da je protipravno dejanje posameznega povzročitelja škode v vzročni zvezi s povzročeno škodo, slednje pa le z verjetnostjo, ki presega mejni prag verjetnosti. Že samo pojmovanje vzročnosti se namreč zadovolji z verjetnostjo in ne zahteva gotovosti.
ZTuj člen 81, 81/2, 81, 81/2, 81, 81/2. ZOR člen 186, 376, 186, 376. ZDRS člen 40, 40. URS člen 26, 26. ZLPP člen 31, 31/1, 31, 31/1. ZPP člen 7, 212, 285, 7, 212, 285. OZ člen 165, 352, 165, 352.
odškodninska odgovornost države - izbrisani - zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva - predpostavke odškodninske obveznosti - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, povzetem zgoraj, v zvezi z neobstojem t.i. zakonodajne protipravnosti. Dejstvo, ki ga poudarja sodišče, da državni zbor sprejme pravni akt v zakonodajnem postopku, torej v skladu s procesnimi pravili (Poslovnik DZ) in pri tem ta pravila upošteva, ne pomeni, da zato ni podan element protipravnosti. Slednjega namreč ne konstituira izključno postopkovna protipravnost ("bistvena kršitev postopka") temveč predvsem vsebinsko napačna (protiustavna, nezakonita) vsebina sprejete(ih) določb(e). Še posebej v danem primeru odpadejo pomisleki, ki se pojavljajo v literaturi, saj je Ustavno sodišče z zgoraj citirano ustavno odločbo naprej ugotovilo neustavnost ZTuj.
Ob teh ugotovitvah je odločilno dejstvo tudi to, da bi morala toženka ovreči domnevo krivde, torej dokazati, da je ravnala s takšno stopnjo skrbnosti (v danem primeru zanjo velja strožje merilo - skrbnost strokovnjaka) pri sprejemanju zakonske ureditve, ki bi izključila njeno krivdno odgovornost. Tudi v Republiki Sloveniji se uveljavlja stališče o tem, da imajo "nosilni razlogi" v odločbah ustavnega sodišča posebno - pravno zavezujočo moč. Iz citirane obrazložitve ustavne odločbe jasno izhaja, da zakonodajalec ni upošteval povsem jasnih razlogov oz. napotkov ne le iz ustavne odločbe U-I-284/94 temveč tudi iz večih drugih odločb, sprejetih v konkretnih postopkih, sproženih na podlagi ustavnih pritožb.
V kazenskem postopku vselej nastanejo določeni stroški, o katerih odloča sodišče. Stroški kazenskega postopka so določeni v drugem odstavku 92. člena ZKP. Temeljno pravilo je, da mora obdolženec, če je bil spoznan za krivega, povrniti vse stroške kazenskega postopka.
Po določbi 4. odstavka 92. člena ZKP sodišče določene stroške začasno krije vnaprej iz svojih proračunskih sredstev. Tako se stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka istega določila ter potrebni izdatki in nagrada postavljenega zagovornika in postavljenega pooblaščenca oškodovanca ter oškodovanca kot tožilca v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačajo vnaprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa izterjajo od tistih, ki so jih po določbah ZKP dolžni poravnati. Po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP sme sodišče oprostiti obdolženca povrnitve vseh ali dela stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti po določbi prvega odstavka 97. člena ZKP izplačajo iz proračunskih sredstev. V nobenem primeru pa sodišče ne more obdolženca oprostiti povrnitve stroškov, ki jih je imel s tem, da si je sam najel zagovornika, oziroma ne more izreči, da ti stroški obremenjujejo proračun.
V konkretnem primeru je bila obsojencu zagovornica postavljena po uradni dolžnosti. Glede na predstavljeno zakonsko ureditev po presoji pritožbenega sodišča ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP obdolžencu dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih. Ker ZKP ne določa roka za obročno plačevanje stroškov kazenskega postopka in tudi ne napotuje na smiselno uporabo 5. odstavka 38. člena KZ, kakor si napačno razlaga obsojenec v pritožbi, mora rok za plačilo stroškov določiti sodišče v sklepu.
Drugi odstavek 189. člena ZIZ določa, da se dražba konča deset minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba in to ne glede na to, če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik, saj določba drugega odstavka 189. člena ZIZ ne predpisuje nikakršne izjeme. Smisel navedene določbe je v tem, da se omogoči pridobitev ugodnejše ponudbe.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 175, 192, 192/2, 221, 221/1. OZ člen 302, 302/3. SPZ člen 92, 153, 153/3. ZST(1978) člen 13. ZPP člen 168, 168/1, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – vezanost na izvršilni naslov - sklep o izročitvi – izpraznitev in izročitev nepremičnin – izselitev iz stanovanjske hiše - najemno razmerje po ustanovitvi hipoteke
Glede na višino taksne obveznosti, dohodke in premoženje dolžnika je sodišče očitno ocenilo, da s plačilom taks v predmetnem izvršilnem postopku ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik in njegov družinski član, zato dolžnika plačila taks ni oprostilo.
Za izpolnitev dolžnikove obveznosti po izvršilnem naslovu ne zadošča, da se dolžnik le izseli iz stanovanjske hiše, ki je bila pravnomočno izročena novemu lastniku, temveč mora stanovanjsko hišo tudi izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, to pa lahko stori le s predajo ključev stanovanjske hiše novemu lastniku.
Upnik ima proti dolžniku izvršilni naslov zgolj za izpraznitev in izročitev družinske stanovanjske hiše, ne pa tudi za izročitev ostalih nepremičnin iz sklepa o izročitvi.
Glede na to, da sklep o izročitvi nepremičnin kupcu predstavlja le izvršilni naslov proti dolžniku kot osebi, ki ji je bil postavljen rok za izselitev iz stanovanjske hiše, ne pa tudi proti drugim osebam, ki stanovanjsko hišo uporabljajo brez pravne podlage, lahko izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše velja le v razmerju do dolžnika, ne pa tudi do drugih oseb, ki bi se nahajale v hiši.
Če je bila najemna pogodba s tretjo osebo sklenjena, preden sta upnika v izvršilnih postopkih, iz katerih izhaja izvršilni naslov, pridobila zastavno pravico na predmetni nepremičnini, upnik v predmetnem izvršilnem postopku kot novi lastnik nepremičnine tretji osebi ne more odpovedati najemne pogodbe pred potekom zakonskih in pogodbenih odpovednih rokov.
Tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku ni vročil pisne obdolžitve in omogočila zagovora, v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je tudi navedla, da učinkuje za nazaj. Ker je že iz teh razlogov izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, sodišču ni potrebno ugotavljati utemeljenosti odpovednega razloga.
Ob odločanju o stroških tretjega v izvršilnem postopku ni mogoče avtomatično upoštevati načela uspeha z ugovorom in s predlogom za odlog izvršbe, temveč je v skladu s 6. odstavkom 38. člena ZIZ treba ugotavljati, ali je upnik tretjemu stroške povzročil neutemeljeno. Uspeh z ugovorom, ker mu upnik ne nasprotuje, in s predlogom za odlog izvršbe, še ne pomeni, da je upnik stroške tretjemu povzročil neutemeljeno.
Odlog izvršbe traja do pravnomočnosti ustavitve izvršbe na obravnavani osebni avto, saj bi v primeru upnikove pritožbe zoper ugoditev ugovoru tretjega brez odloga izvršbe lahko prišlo do realizacije izvršbe.
ZTuj člen 28, 81, 81/2, 28, 81, 81/2, 28, 81, 81/2. ZOR člen 18, 18/1, 361, 376, 376/1, 376/2, 18, 18/1, 361, 376, 376/1, 376/2.
zastaranje odškodninske obveznosti - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva
Odškodninska terjatev zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije je zastarana, ker je tožnica za protipravnost ravnanja organov tožene stranke izvedela najkasneje z objavo Ustavne odločbe št. U-I-284/1994 z dne 4.2.1999.
javni uslužbenec – disciplinska odgovornost – disciplinska obravnava – preložitev
Čeprav tožena stranka o tem, da ni ugodila prošnji za preložitev disciplinske obravnave, tožnika ni posebej obvestila, ni mogel upravičeno računati, da je disciplinska obravnava preložena. Kljub temu, da se disciplinske obravnave ni udeležil, pa tudi njegova pravica do obrambe ni bila kršena, saj za to, da se ni odzval vabilu, ni imel upravičenega razloga.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 23, 57, 57/2.
pokojninska osnova – matična evidenca
Toženec pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno ni upošteval obdobja, za katero v matični evidenci ne razpolaga s podatki o tožnikovih plačah. Podatki tudi ob nastanku zavarovalnega primera niso bili dosegljivi, ker se to obdobje nanaša na čas tožnikove zaposlitve v JLA, ki ne obstaja več, Ministrstvo za obrambo pa ni njen pravni naslednik.