ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 236a.. KZ-1 člen 296, 296/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bistvo očitanega ni v tem, da tožnik ni ravnal strokovno, temveč da je ravnal skrajno preko meja dopustnega ravnanja. Navedeno ne kaže na nasprotujoče si razloge v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi v primeru VIII Ips 131/2016 je šlo za podobno zavzemanje tožnika (kateremu je bilo sicer očitano nasilje drugačne vrste), da bi bilo potrebno natančneje (z izvedencem) raziskati, ali je deloval v okviru stroke. Tako kot v navedenem primeru tudi v obravnavanem primeru ni bilo potrebno pridobiti izvedenskega mnenja o strokovnem postopanju, saj ni šlo npr. za očitek neke mejne, težko določljive prekoračitve pravil stroke, ampak za očitek nasilja nad oskrbovanko.
Ni pomembno, kakšno bi bilo na splošno strokovno postopanje v podobnih primerih s problematičnimi oskrbovanci. Sporno ravnanje z mladoletno, ki je trajalo dlje časa (dve uri), se izmika vprašanjem strokovnosti takšnega ravnanja in vodi le v presojo delovnopravnih posledic zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je pri tožniku prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da so potrebne dodatne fizične in časovna razbremenitev pri delu, kar predstavlja spremenjeno III. kategorijo invalidnosti.
znižanje plačila vrtca - otroški dodatek - znižanje osebnega dohodka
Če je zaradi izplačevanja periodičnega dohodka v nižjem znesku, ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev dohodek družine občutno znižan, je podan enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega, torej dejanski stan iz 7. odstavka 15. člena ZUPJS. Ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek, je potrebno šteti, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotavljalo, kdaj je tožniku prenehalo delovno razmerje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDR-1, ki določa da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov in skladno s pravilom o dokaznem bremenu ugotovilo, da je bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja med strankama sklenjen 12. 6. 2017, da je do tega dne tožnik opravljal delo pri toženi stranki in da je sporazumna odpoved z dne 12. 5. 2017 nezakonita. Zavzemanje tožene stranke, da bi se zaradi dejstva, da je tožnik res podpisal listino, na kateri je na roko s kemičnim svinčnikom zapisan datum 12. 5. 2017, štelo, da je tožnik s toženo stranko sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenil 12. 5. 2017 glede na druge ugotovljene okoliščine primera ni utemeljeno. Zgolj dejstvo, da je na tej listini zapisan datum 12. 5. 2017, ne pomeni, da je bila ta listina podpisana tega dne. Na podlagi drugih izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje namreč ugotovilo, da je tožnik vse do 12. 6. 2017 opravljal delo pri toženi stranki ter da je bil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi sklenjen 12. 6. 2017. Tako je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo že 12. 5. 2017, ko ga je tožena stranka odjavila iz zavarovanj.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00021354
ZDR-1 člen 177, 177/1.. ZPrCP člen 43, 43/3.
premoženjska škoda - službeno vozilo - odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost
Toženec je bil glede na ugotovljene okoliščine pri vzvratni vožnji posebej previden, vendar trčenja kljub skrbnosti pri vzvratni vožnji ni mogel preprečiti, saj nadstreška zaradi dreves in višine kombija ni videl. Zato tožencu ni mogoče očitati hude malomarnosti.
Ker torej tožnik v postopku ni uspel dokazati, da je toženec pri vzvratni vožnji dostavnega vozila ravnal s hudo malomarnostjo, njegova odškodninska odgovornost že iz tega razloga ni podana.
ZSVarPre člen 27, 27/1, 36, 36/4, 36/5.. SZ-1 člen 121, 121/6, 121b, 121b/1.
denarna socialna pomoč - subvencionirana najemnina
Ker je v zadevi odprto vprašanje, za kakšno obdobje se lahko prizna denarna socialna pomoč oziroma subvencionirana najemnina, je glede tega potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 36. člena ZSVarPre, kjer je določeno, da se ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin, ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Denarna socialna pomoč je bila tako za tožničinega sina priznana za eno leto, saj tožnica ni izkazala, da obstajajo razlogi, določeni v petem odstavku 36. člena ZSVarPre, za dodelitev trajne denarne socialne pomoči. Tega ne zatrjuje niti v pritožbi. Glede subvencije najemnine za neprofitno stanovanje pa SZ-1 v šestem odstavku 121. člena določa, da so najemniki upravičeni do subvencioniranih najemnin največ za dobo enega leta.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna terjatev podizvajalca - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - zapadlost terjatve podizvajalca - odstop terjatve v zavarovanje - stečaj glavnega izvajalca - nepogodbena odškodninska odgovornost
Že iz samega besedila 631. člena OZ je razvidno, da mora sicer izvajalčeva terjatev izvirati iz istega pravnega posla, kot terjatev podjemnika do izvajalca. Kakšna ožja povezava podjemnikove terjatve z izvajalčevo terjatvijo se glede na 631. člen OZ ne zahteva.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločanje poslovodje - odločanje družbenikov - odločanje v razumnem roku
Če je poslovodja d.o.o. zavrnil družbenikovo zahtevo za vpogled v knjige in spise, se mora družbenik obrniti na poslovodjo, da poslovodja doseže, da o družbenikovi zahtevi odločijo še družbeniki. Šele z odločitvijo družbenikov postane zavrnitev dokončna.
nepravdni postopek - stroški nepravdnega postopka - otrokova korist - skupni stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila korist otrok tudi sicer glavno vodilo in smoter nepravdnega postopka in da prav ta korist narekuje, da udeleženca tega postopka kot starša sama krijeta vsak svoje stroške postopka in da (potrebne) skupne stroške postopka (nagrado in stroške izvedenke) krijeta po enakih delih.
V skladu z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih je predvidena sodna odpoved pogodbe ne pa tudi sodni odstop od pogodbe v primeru kršitev.
Najemna pogodba je bila v delu, ki se nanaša na postavitev lokala, razvezana. Torej je prenehala pravica tožene stranke, da na najeti poslovni prostor na lastne stroške postavi lokal. Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha, kar pa ne pomeni, da preneha pravno razmerje med nekdanjima pogodbenima strankama. V skladu z določili 111. člena OZ lahko namreč razveza pogodbe vzpostavi reparacijske, odškodninske in tudi verzijske zahtevke.
Tožena stranka ni izkazala, da vračilo demontiranega lokala ni mogoče. Ker tožena stranka ni zahtevala vračila demontiranega lokala je tako glede na zgoraj pojasnjeno njen zahtevek na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi nesklepčen. Pritožbeno sodišče še dodaja, da zatrjevani dejstvi odstranitve lokala in njegove neizročitve toženi stranki sami po sebi še ne izkazujeta koristi tožeče stranke.
V primeru prenehanja pogodbe nastopi odškodninska obveznost samo, če so izpolnjeni vsi pogoji odškodninske obveznosti. Ti so: protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in protipravnim ravnanjem ter krivda.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Fikcija vročitve je dopustna le v primerih, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje, npr. ker ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020239
ZPP člen 13, 115, 183, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 360, 360/1. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/4. ZODPol člen 88.
izpraznitev in izročitev stanovanja - službeno stanovanje - nasprotna tožba - vložitev nasprotne tožbe - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - tožba na sklenitev najemne pogodbe - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - predlog za preložitev naroka - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve - predhodno vprašanje
Če je toženec tožen na izpraznitev stanovanja iz razloga, ker nima najemne pogodbe, se lahko izpraznitvenemu zahtevku upre z vložitvijo nasprotne tožbe. Ker postopek za mirno rešitev spora pred Državnim odvetništvom RS skladno s 27. členom ZDOdv ni bil končan do konca glavne obravnave, sodišče pa ni ugodilo predlogu toženca za preložitev naroka za glavno obravnavo, je bila tožencu odvzeta možnost vložiti nasprotno tožbo. Potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora je namreč procesna predpostavka za vložitev (nasprotne) tožbe.
Neutemeljeno in tudi napačno je pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je obdolžencu za prvo kaznivo dejanje določilo kazen šest mesecev zapora in za drugo kaznivo dejanje en mesec zapora, nato pa mu izreklo enotno kazen šest mesecev zapora, pri odmeri enotne kazni kršilo to določbo zakona in s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Pritožnik namreč ne upošteva določbe četrtega odstavka 46. člena KZ-1, da se zapor izreka za cela leta in cele mesece, na cele dni pa le v primeru (določene ali izrečene) kazni do šestih mesecev zapora. V kolikor bi sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo enotno kazen šest mesecev in petnajst dni zapora, bi torej kršilo določbo četrtega odstavka 46. člena KZ-1, če pa bi mu izreklo enotno kazen sedem mesecev zapora, pa bi kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, ker bi izrečena enotna kazen dosegla seštevek posameznih določenih kazni ter bi v obeh primerih zagrešilo kršitev kazenskega zakona določeno v določbi 5. točke 372. člena ZKP. Glede na navedeno v primeru določenih kazni, kot jih je v izpodbijani sodbi odmerilo sodišče prve stopnje, načelo asperacije izjemoma prevlada načelo absorpcije, ki pomeni, da hujša kazen obsega oziroma vključuje tudi milejšo kazen, ki je bila določena za posamezno kaznivo dejanje. Po tem načelu se izreče kot enotna kazen samo najhujša izmed kazni, določenih za posamezna kazniva dejanja.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nasilje v družini - huda telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - kratkotrajen strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - poseg v čast in dobro ime
Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je sodišče vezano na merila iz 179. člena OZ, kot so stopnja telesnih in duševnih bolečin, njihovo trajanje ter pomen prizadete dobrine, pri čemer odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Glede na navedena merila poteka odmera odškodnine tako na konkretni kot abstraktni ravni, kar pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, vse s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno in sicer glede na razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo z odškodninami s primerljivo škodo.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Pravilna je odločitev, da se zavrne ugovor z dne 7. 1. 2018 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 34.a člena ZST-1 je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
otrok kot oškodovanec - prometna nesreča - prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari
Zavarovanka tožene stranke je vozila skozi naselje, zato bi morala pričakovati, da lahko vsak trenutek na vozišču naleti na otroka, dodatno previdnost pa ji je narekovalo dejstvo, da je šlo za neposredno bližino hiš ter visoko leseno ograjo, ki je zastirala pogled vozniku. Pri odločitvi je v zadostni meri upoštevana dolžnost zavarovanke tožene stranke, da prilagodi vožnjo razmeram na cesti in je zato podana njena krivda v pretežnem delu (80%). Na drugi strani pa je prav tako pravilno ugotovljeno, da je tudi tožnik prispeval k nastanku škode zato, ker je neprevidno prečkal cesto in se pri tem ni prepričal, če lahko to varno stori.
Sodna praksa kot prispevek vrednoti neskrbno ravnanje oškodovanca, ki je vsaj delno v pravno relevantni vzročni zvezi z nastankom škode. Ker ni pomembna krivda, lahko tudi ravnanje otroka, ki ni krivdno odgovoren, predstavlja prispevek k nastanku škode. Upošteva se (ne)običajnost ravnanja in vzročna zveza. Ugotovljene okoliščine prometne nezgode v celoti utemeljujejo pravilnost zaključka o 20 % tožnikovem prispevku k nastanku škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022068
OZ člen 5, 7, 35, 82, 82/2, 87, 88, 89, 95, 99, 190, 190/1, 592, 592/1. ZPSPP člen 2, 10, 19. ZDDV-1 člen 36, 36/6. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6. ZPP člen 353, 358, 358-5.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - predmet najema - stvarna napaka - površina poslovnih prostorov - znižanje najemnine - ničnost pogodbenega določila - valorizacija denarnih obveznosti - stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - neupravičena pridobitev - kogentni pravni predpis - konvalidacija - obračun obratovalnih stroškov - pogodbena volja strank - skupen namen pogodbenih strank - razlaga pogodb - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - prepoved zlorabe pravice - načelo vestnosti in poštenja - zmotna uporaba materialnega prava
Nepravilna izmera pripadajočih skupnih prostorov sama po sebi še ne potrjuje obstoja stvarne napake na predmetu najema, ki bi tožečo stranko upravičevala k znižanju najemnine. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, bi se lahko najemnik upiral plačilu najemnine za večjo površino le v primeru, če bi dokazal, da je bila najemnina med pogodbenima strankama dogovorjena kot cena na m2 in bi bila pri tem upoštevana celotna površina kot površina "neto delovnih prostorov".
Ker pogodba zaradi predmeta pogodbe ni nična, ni nično niti pogodbeno določilo o višini dogovorjene mesečne najemnine.
Če se določeni zneski v davčno osnovo ne vštevajo, od njih tudi ni mogoče obračunati DDV, posledično pa ni dovoljen niti dogovor, da je tožeča stranka dolžna plačati za račun z vključenim DDV še dodaten DDV.
Dogovor o prefakturiranju računa z vključenim DDV in nato povečanim še enkrat za DDV ne predstavlja pogodbenega področja, glede katerega se pogodbeni stranki lahko prosto dogovarjata.
Za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 ne zadošča, da se je oškodovanec počutil ogroženega, temveč mora iti za dejanje, ki je glede na njegovo naravo in intenziteto objektivno zmožno povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca.
Izpovedbe zaslišanih prič ne potrjujejo prvostopenjskega zaključka, da je obdolženec proti oškodovanki planil, temveč je proti njej hitreje stopil. Takšno ravnanje pa, brez vsakršnih dokazano izrečenih groženj in zgolj v kontekstu prepira na delovnem mestu, ne zadostuje za zaključek, da je obdolženec oškodovanki resno zagrozil v smislu določbe prvega odstavka 135. člena KZ-1.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - opustitev - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
Med strankama ni sporno, da je dolžnik po 24. 10. 2008 prenehal parkirati svoje vozilo na služnostni poti, kar pomeni, da je svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva dolžniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik vložiti nov predlog za izvršbo (prim. VSL sklep III Ip 5622/2012 z dne 20. 3. 2013).
Odločilno je, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi, v letu 2008 že izpolnil, zato sodišče ni imelo podlage za postopanje po četrtem odstavku 226. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. členom ZIZ.