podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - razlogi za nemožnost vpisa lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vknjižba zastavne pravice
Tožnik ni mogel dokazati toženkinega nedopustnega ravnanja, ker sta sodišči ugotovili: (1) da toženka iz objektivnih razlogov ni mogla prej predlagati vknjižbe svoje lastninske pravice na stanovanju, ki ga je zastavil njen mož in (2) da (zatrjevano) njena izjava o odreku lastništva na stanovanju kot enostranski ponovni posel ni povzročila razveze darilne pogodbe.
Če se razmere po sklenitvi preužitkarske pogodbe spremenijo, je potrebno presoditi, ali so spremembe resnično tako korenite, da je postalo skupno življenje nevzdržno in nadaljevanje pogodbenega razmerja ni mogoče. Pravni red se načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot pa k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od preužitkarjevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno revidentovo stališče, da bi moralo sodišče pogodbo razvezati takoj, ko ugotovi le subjektivno neznosnost skupnega življenja. Pri presoji pravnega standarda neznosnosti skupnega življenja je namreč potrebno upoštevati, ali je stanje nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu, ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med strankama, voljo in osebnostne lastnosti strank, ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale konfliktne situ
varstvo potrošnikov - pojem podjetja po ZVPot - opravljanje pridobitne dejavnosti - enkraten posel
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po 41. členu ZVPot je med drugim odločilno, ali se toženec šteje za podjetje po ZVPot, saj ZVPot ureja pravice potrošnikov pri različnih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij. Bistven pogoj je opravljanje pridobitne dejavnosti; enkraten posel (projekt) ne pomeni opravljanja dejavnosti, pa čeprav je pri tem šlo za sklenitev več samostojnih pogodb z različnimi osebami.
ZDoh člen 41, 48. ZDDPO člen 16. ZPP člen 70, 72, 72/2, 72/3. ZUS-1 člen 22, 75, 75/1, 75/2, 75/3, 86, 92, 107. Pravilniku o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 14, 22.
davek od dohodka iz dejavnosti – znižanje davčne osnove – davčna napoved – davčno priznani odhodki – zastaranje – zahteva za izločitev sodnika
Znižanje davčne osnove na podlagi 48. člena ZDoh mora zavezanec uveljavljati sam (v davčni napovedi), saj mu davčni organ tega znižanja ne upošteva po uradni dolžnosti.
Ker gre pri interni razdelitvi in notranjem odkupu, ki temelji na 25.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, torej, ko je prišlo do lastninjenja na podlagi izdanih potrdil delavcem, ki so vsebovala višino nominalnega zneska, s katerim so delavci sodelovali v postopku lastninskega preoblikovanja, dejansko za spremembe v lastniški strukturi podjetja oziroma za spremembo vira sredstev, višina nominalnega zneska, s katerim delavci sodelujejo v lastninskem preoblikovanju podjetja, ne more predstavljati odhodka v smislu 11. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb – ZDDPO.
Ena od temeljnih računovodskih predpostavk je strogo upoštevanje poslovnega dogodka. To pravilo vsebujejo že Slovenski računovodski standardi SRS (1993) SRS. Na podlagi te predpostavke se v obračun davka od dobička revidenta za leto 1997 lahko priznajo le prihodki in odhodki obračunskega obdobja, ki se na to obdobje nanašajo (obračunsko obdobje od 1.1.1997 do 31.12.1997).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 83, 83/3. ZPPSL člen 171, 171/2.
sposobnost biti stranka – prenehanje pravne osebe zaradi stečaja – zavrženje revizije
Če je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). V takem primeru se pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP).
ZUS-1 člen 92. Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo in so sofinancirani iz državnega proračuna člen 2, 13, 17, 18.
postopek izbire kulturnih programov in kulturnih projektov – financiranje projekta – obrazloženost sklepa o zavrnitvi financiranja projekta
Razlogi, ki so narekovali zavrnitev projekta tožeče stranke, so bili tudi po presoji revizijskega sodišča opredeljeni v zadostni meri in v skladu z določbami Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo in so sofinancirani iz državnega proračuna in določbami razpisa. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno, postopek v upravnem sporu pa ni bil kršen.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ (1951) člen 118, 118/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Obsojenčeve kritike (upravičene ali neupravičene) glede ravnanja in ukrepov oblasti ter njegovo mnenje o takratnih razmerah v državi in družbi, ni mogoče šteti med izvršitvena ravnanja po 118. členu KZ.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Čeprav tožnika uveljavljata več tožbenih zahtevkov proti različnim tožencem, sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta. Tudi v nasprotni tožbi je navedena le ena vrednost spornega predmeta, čeprav je vložena proti dvema tožencema, ki nista enotna sospornika. V takem primeru ima navedba le ene, torej nediferencirane navedbe spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega premeta.
ZPP člen 7, 108, 212, 318, 318/3, 337, 337/1. OZ člen 131.
sklepčnost tožbe – aktivna stvarna legitimacija – zavrnilna (neprava) zamudna sodba – časovne meje pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe – razpravno načelo – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – podatki sodnega registra – sodno znano dejstvo – izbris družbe iz sodnega registra
Ker sta zamudna in zavrnilna (neprava) zamudna sodba (prvi in tretji odstavek 318. člen ZPP) izdani v pisni fazi postopka, pravilo, da so časovne meje pravnomočnosti določene s koncem glavne obravnave, ni uporabljivo. Zato je potrebno izhajati iz višjega načela, da se časovne meje pravnomočnosti presojajo po trenutku, do katerega sta imeli stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost navajati nova dejstva. Ker je zavrnilna zamudna sodba izdana v tožnikovo škodo, je pri določanju časovnih meja pravnomočnosti potrebno izhajati iz tožnikovega položaja. Časovni obseg pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe je zato določen s trenutkom, ko jo je sodišče izdalo – do tedaj je imel namreč tožnik možnost navajati nova dejstva in tožbo narediti sklepčno.
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, gre sicer za sodno znana dejstva, ki pa so, tako kot vsa ostala dejstva, predmet obravnavanja, kar pomeni, da mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavita. Čeprav ima sodišče možnost, da samo vpogleda v sodni register, in čeprav velja domneva, da so podatki, vpisani v registru, od dneva objave vsakomur znani, morajo biti tudi sodno znana dejstva, ki so pomembna za substanciranje tožbenega zahtevka in za vsebinsko (meritorno) odločitev v zadevi, del trditvenega gradiva. To zahtevata tako pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) kot tudi razpravno načelo (7. člen ZPP).
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – začetek teka zastaralnega roka od zaključka zdravljenja in stabiliziranja zdravstvenega stanja odškodovanca
Po prvem odstavku 367. člena
ZOR,
odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Na podlagi navedene zakonske določbe se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da je obseg škode znan takrat, ko je končano zdravljenje in se zdravstveno stanje oškodovanca objektivno gledano stabilizira.
ZDDPO člen 12. ZUS-1 člen 75, 75/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4. ZDoh člen 48, 48/2.
davek od dohodkov iz dejavnosti – odhodki – izredni prihodki – odprava dolgoročnih rezervacij – davčna olajšava
Tožeči stranki utemeljeno niso bili priznani odhodki iz naslova stroškov porabljenega materiala od vrnjenih proizvodov, ker tožeča stranka prodajne vrednosti s strani kupcev vrnjenih proizvodov ni knjižila med poslovne prihodke. Tožeča stranka je namreč vrnjene proizvode uporabila za lastne potrebe, s tem, ko jih je brezplačno razdeljevala svojim delavcem oziroma jih uporabljala na svojem posestvu za krmo živali, zato je pravilna odločitev, da stroški za proizvodnjo teh proizvodov niso bili stroški, ki so bili neposreden pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
Skladno z določbo SRS 10.9 je za dolgoročno vnaprejšnje vračunavanje stroškov potrebno izdelati večletni predračun oblikovanja in črpanja ustrezne dolgoročne rezervacije ter na tej podlagi opredeliti tudi koeficiente za njihovo vračunavanje v krajših obdobjih.
V primeru prodaje osnovnih sredstev (dveh tovornih avtomobilov) v tretjem letu, torej pred iztekom obdobja treh let, v katerem je davčni zavezanec izkoristil davčno olajšavo, je potrebno povečati davčno osnovo za znesek izkoriščene davčne olajšave.
zavrženje tožbe – sposobnost biti stranka – stečaj – ustanovitelj družbe – tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine
Tožnik v upravnem postopku ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec, niti ni pravni naslednik stranke v upravnem postopku, zato tudi ne more biti stranka v upravnem sporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004924
ZKP člen 371, 371/1-8, 395, 395/1. KZ-1 člen 209, 209/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - presoja navedb pritožbe – odgovor na pritožbo - predlog državnega tožilca – nedovoljen dokaz - ugotavljanje nezakonitosti dokaza – kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ne zahteva namena storilca, da oškoduje lastnika premoženja, niti nastanka škode. Prepovedana posledica je protipravna prilastitev storilcu zaupanega premoženja.
sodbe, saj lahko revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tem obsegu (371. členu ZPP). Iz utemeljitve revizije
izhaja le to, da se revident ne strinja z oceno deležev na skupnem premoženju. Samo nestrinjanje z oceno deležev, pri čemer revident niti v odstotkih niti z ulomkom ne pojasni, kakšen delež na skupnem premoženju bi mu po njegovem prepričanju pripadal, ne daje možnosti za določitev vrednosti izpodbijanega dela in zato ni mogoče ugotoviti, če ta presega mejni znesek za dovoljenost revizije.