TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obsojeni A.A., sin P. in A., roj. V., rojen 30.8.1902, v N., duhovnik, umrl 14.7.1977

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i o b t o ž b e ,

da je od leta 1947 dalje, zlasti pa v letih 1949, 1950, 1951 in 1952 kot vodja stolnega kora v M., članom stolnega kora skupno ali poedincem tako, v okviru stolnega kora, kakor tudi v privatnem stanovanju govoril med drugim: „da nas te bendrge – pod čemer je razumel ljudsko oblast – mučijo kljub temu, da jim ničesar žalega ne storimo in s tem mislil duhovnike, ki da so preganjani“, „da je danes veliko ljudi zaprtih po nedolžnem“, svaril mladino pred OZNO, „da se mladina v organizacijah samo kvari in pohujšuje in da se samo odtujuje od verskega življenja in vere“, „da se opusti delo v mladinskih organizacijah“, „da naj se mladina ne udeležuje delovnih akcij in da se mladina vzgaja v protiverskem duhu“, „da se duhovščina v naši državi preganja in to po nedolžnem“, „da oblast tepta svoje zakone“, „da sedanja oblast preganja duhovnike in vero in je kot primer navedel že obsojenega dr. M. poleg še nadaljnjih primerov“, „da so s črnilom poškropljena škofijska vrata dokaz preganjanja vere“, „da se iz šol izključujejo samo tisti, ki so verni in ki zahajajo k stolnemu zboru in da tako ne more iti več dalje in da bi bila nujna zapadna intervencija“, „da je incident s škofom V. insceniran od oblasti“, kritiziral na splošno ljudsko oblast in njene ukrepe, da so nekateri odpuščeni iz služb zaradi vere in petja v cerkvi, da v Jugoslaviji ni nobene zakonitosti in da so duhovniki brez zaščite, da v Jugoslaviji ni osnovnih, verskih in človečanskih pravic, da je v resnici v Jugoslaviji samo diktatura nekaterih, ostali pa da so brez pravic, da si je za časa okupacije drugače predstavljal svobodo kot je sedaj, da tako ne more iti več dolgo in da bo ta oblast obstojala še kvečjemu par let, kar da se vidi iz vseh političnih dogodkov pri nas in po svetu in da bodo pozneje vsekakor zavladali zapadnjaki, da bo Jugoslavija z ozirom na pomoč, ki jo prejema padla pod vpliv Amerikancev, da oblast zavira poučevanje verouka, pri tem pa se še zanimal za stanje po poedinih šolah, ustanovah in podjetjih, kot npr. v Narodni banki, če je direktor član ZKJ, kdo je vse član ZKJ, kakšne odnose imajo, kako je v šoli, koliko učencev se je prijavilo za pouk verouka in slično, dalje je še govoril, da so člani CMD odpadniki in orodje v naši komunistični oblasti, da je članstvo ZKJ v večini nič vredno, da država kakršna je Jugoslavija samostojno sploh ne bo mogla zavračati sovražnih napadov itd.,

tedaj z namenom, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva delal propagando proti državni in družbeni ureditvi in proti drugim pomembnim ukrepom ljudske oblasti,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje sovražne propagande po prvem odstavku 118. člena Kazenskega zakonika FLRJ.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, obremenjujejo proračun.

Obsojenčeve kritike (upravičene ali neupravičene) glede ravnanja in ukrepov oblasti ter njegovo mnenje o takratnih razmerah v državi in družbi, ni mogoče šteti med izvršitvena ravnanja po 118. členu KZ.