Vendar pa je v skladu z metodološkim napotkom iz določb člena 355 ZKP prvo sodišče v tej zvezi glede očitkov, da je obtoženec bil tisti, ki je najprej opravil vlom v hišo oškodovanca, nato pa opravil oziroma poskusil opraviti dvige na bankomatu v ..., nato pa v ... z osebno izkaznico na ime A. A. skušal opraviti še izplačilo v višini 6.618,00 EUR, za tem pa 30. 11. 2016 ob 00.24 uri in 25 sekund s plačilno kartico Visa poskušal opraviti dvig gotovine v višini 800,00 EUR še na bankomatu C. d.d. na naslovih ..., kar pa mu sicer ni uspelo, ker je bila kartica že preklicana in zato tudi zadržana, vse izvedene dokaze ocenjevalo v medsebojni povezavi in v točki 16) izpodbijane sodbe s prepričljivi razlogi, ki jim pritrjuje tudi pritožbeno sodišče zaključilo, da glede na časovno sosledje obravnavanih dogodkov, zlasti pa tudi glede upoštevajoče zaključke izvedenca B. B., da je na sporni fotografiji (list. št. 16) zanesljivo obtoženec, zaključilo, da gre za isti osebi, ki sta se nahajali tako v ..., kot tudi v ... (čeprav ima na tem posnetku oseba zakrit obraz).
kaznivo dejanje ropa - odmera kazni - splošna pravila za odmero kazni - predkaznovanost - obteževalne okoliščine - storilčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju - storitev novega kaznivega dejanja - obteževalna okoliščina
Sodišče lahko pri odmeri kazni upošteva tudi pravnomočne sodbe za kasneje storjena kazniva dejanja v okviru presoje obnašanja storilca po storjenem kaznivem dejanju kot določa drugi odstavek 49. člena KZ-1.
Po določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1, na katero se pritožnica sklicuje, namreč sodišče lahko odredi, da obtoženec kazen zapora prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku. Podobno dikcijo ima tudi tretji odstavek 359. člena ZKP, ki določa, da lahko sodišče v sodbi odloči tudi o načinu izvršitve kazni. Citirani določbi sodišču torej dovoljujeta, da v sodbi obtožencu odredi milejši režim prestajanja zaporne kazni, nikakor pa k takšni odločitvi sodišča ne zavezujeta.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - vožnja pod vplivom alkohola - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - predrzna ali brezobzirna vožnja - vožnja brez vozniškega dovoljenja - kršitev cestnoprometnih predpisov - krivda - naklep - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Nevarno vožnjo v cestnem prometu predstavljajo trije načini vožnje, ki povzročijo konkretno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe. Medtem ko vožnja pod močnim vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi (1. točka) ter vožnja z močno prekoračeno najvišjo dovoljeno hitrostjo (2. točka) že sami po sebi pomenita enega od teh načinov vožnje, mora biti pri predrzni ali brezobzirni vožnji ali vožnji motornega vozila, ki ga voznik nima pravice voziti, storjena še katera od taksativno naštetih pravil cestnoprometnih predpisov (3. točka). Kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je podano, če storilec vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, naklepno krši najmanj eno izmed cestnoprometnih pravil, ki so določena v treh alinejah te točke in je hkrati njegov naklep podan tudi do konkretne ogrozitvene posledice (neposredna nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe), ki jo s takšno vožnjo povzroči (vzročna zveza).
Sodišče prve stopnje je pri presoji subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu spregledalo, da se obdolžencu očitata dve izvršitveni ravnanji predmetnega kaznivega dejanja (vožnja pod vplivom alkohola in vožnja brez vozniškega dovoljenja v povezavi z izsiljevanjem prednosti) ter stopnjo njegove krivde ocenjevalo zgolj na dejstvu, da je vozil pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi. Pri oceni subjektivnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja je tako izostala ocena obdolženčevega subjektivnega odnosa do izsiljevanja prednosti ob vožnji brez vozniškega dovoljenja.
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 434, 434/1, 437, 437/1.
zatajitev - kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravna prilastitev tuje premične stvari - zakonski znak zaupanja tuje stvari
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve je protipravna prilastitev tuje premične stvari, ki je bila zaupana storilcu. Pri tem ni potrebno, da bi bil temelj obdolženčeve uporabe stvari natančneje civilnopravno opisan, bistveno je zgolj to, da je bila obdolžencu tuja premična stvar zaupana, kar z opisom "v uporabo" ustrezno opiše zakonski znak zaupanja. Civilnopravni temelj zaupanja stvari je raznovrsten (obligacijskopravno npr. posojilo, posodba, zakup, skladiščenje, idr., stvarnopravno pa npr. raba stvari), pri tem so v skladu s temeljnim načelom obligacijskega prava udeleženci obligacijskih razmerij prosti v urejanju medsebojnih razmerij. Za dogovor o uporabi stvari zakon ne predpisuje obličnosti, pogodba je lahko ustna. Kazenskopravno je odločilno zgolj to, da je bila storilcu stvar izvorno zaupana, t.j. da je pridobil nad stvarjo zakonito posest, kar pa je v nadaljevanju zlorabil, t.j. da si je zaupano stvar protipravno prilastil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059699
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 340, 340/4. ZPol člen 38.a.
izločitev dokazov - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pregled osebnega vozila - zaseg in odvzem predmetov - oprostilna sodba - domneva nedolžnosti
V času, ko sta policista ustavila obdolženčevo vozilo in izvedla policijski postopek ter obdolžencu zasegla predmete, je bil na obdolženca že osredotočen sum, da je storil kazniva dejanja na škodo oškodovanke, saj je bilo policijsko preiskovanje pred tem osredotočeno proti enemu možnemu storilcu, to je obdolžencu, katerega je policija obravnavala kot domnevnega storilca kaznivega dejanja. Zato bi morala policista ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP in obdolžencu, preden sta od njega želela dobiti izjavo, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum zoper njega ter ga poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjal, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedal, na sojenju uporabilo zoper njega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059827
KZ-1 člen 196, 196/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji
V zaključni besedi je zagovornica zdravstveno stanje obdolženca le mimogrede omenila, ko je navajala, da se obdolženec še naprej trudi za poravnavo svojih obveznosti in kljub zdravstvenim težavam še opravlja delo ter svoje dejanje obžaluje. Predlagala je še, da sodišče kazen zapora izvrši v alternativni obliki (t. i. vikend zapor), čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako obramba kot sodišče so torej bili seznanjenimi z določenimi zdravstvenimi težavami obdolženca, ki pa očitno niso imele tolikšne teže, da bi obramba v tej smeri predlagala kakšne dokaze in zato tudi sodišče utemeljeno te okoliščine ni upoštevalo kot olajševalne.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje izsiljevanja - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kot je to pravilno navedlo že prvostopno sodišče pa tudi obdolženčevo priznanje krivde, glede na to, da je bil obdolženec zaloten neposredno ob izvrševanju kaznivega dejanja in ga je policija prijela, čeprav je skušal pobegniti, nima takšne teže, kot skuša to prikazati obdolženčev zagovornik (točka 9 izpodbijane sodbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059685
ZKP člen 145, 285e, 285e/1, 402, 402/3, 402/5.
predlog za izločitev dokazov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - vložitev kazenske ovadbe - davčni organ - davčni inšpekcijski nadzor - zaslišanje obremenilne priče
Dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, ki so bili pridobljeni v nekazenskih postopkih, je potrebno izločiti iz kazenskega spisa, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Domet privilegija zoper samoobtožbo se ne razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo. S tem se zagotavlja učinkovitost inšpekcijskih in nadzornih postopkov, kar je v carinskih, davčnih in drugih pomembnih zadevah nedvomno v javnem interesu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00059081
ZKP člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/4. KZ-1 člen 54, 54/1, 54/2. ZNPPol člen 19.
nadaljevano kaznivo dejanje - istovrstno kaznivo dejanje - uporaba svojega jezika v kazenskem postopku
Vrhovno sodišče je v odločbi z dne 5. 5. 2011, opr. št. I Ips 1/2011 presodilo, da ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči. Prav do takšne situacije pa bi v obravnavanem primeru, ko sta obtoženca še v kazenskem postopku pri drugih sodiščih zaradi številnih istovrstnih kaznivih dejanj, prišlo.
Določba 8. člena ZKP se torej po vsebini nanaša na udejanjenje pravice do uporabe svojega jezika pri sodnih dejanjih. V zvezi z aktivnostmi policije in zakonske podlage njihovega delovanja v okviru določbe 148. člena ZKP, katerega rezultat so tudi konkretni uradni zaznamki napravljeni v zvezi z njihovimi ugotovitvami in izjave obtožencev, pa gre izpostaviti, da ravnanja policije niso sodna dejanja, zato obtožencema v zvezi s tem tudi pravice iz 8. člena ZKP niso mogle biti kršene, ker se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - maščevanje uradni osebi - grožnja z napadom na življenje in telo - resnost grožnje - grožnja z ustrelitvijo - ogrožena osebna varnost - kaznivo dejanje grožnje - načelo specialnosti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo v izpodbijani sodbi, da že sama grožnja z ustrelitvijo v povezavi s spremljajočimi okoliščinami (obtoženčeva jeza, vpitje, razburjenost, nakazana primerjalna vrednost oškodovankinega življenja in znesek odmerjene globe) vsebuje konkretno ogrozitev osebne varnosti ter da se zadevi po opisu dejanja bistveno razlikujeta, saj v sami vožnji za uradno osebo ni konkretne ogrozitve uradne osebe, zaradi česar bi morala biti po stališču vrhovnega sodišča izrecno konkretizirana dejanska nevarnost za uradno osebo, saj iz samega očitanega ravnanja takšna nevarnost ni izhajala.
KZ-1 člen 252, 252/1, 252/1-1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
posebni primeri ponarejanja listin - kaznivo dejanje posebnih primerov ponarejanja listin - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - protipravno ravnanje - zavrženje obtožnega predloga
V zakonskem opisu kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1 se določen pojem "neupravičeno" nanaša na celotno ravnanje, ki ga zajema zakonski opis, zato ni pravi zakonski znak in navedba tega pojma v opisu dejanja niti ni potrebna, temveč je za obstoj kaznivega dejanja bistveno, da neupravičena izpolnitev listine izhaja iz opisa dejanja kot celote.
Določba četrtega odstavka 86. člena ZKP glede izpolnjevanja pogojev za izvršitev zaporne kazni z vikend zaporom, napotuje na ZIKS-1. Ta v prvem odstavku 12. člena kot enega od pogojev navaja, da je obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora, zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost. Glede na to je torej pomemben čas odločanja o predlogu in ne zaposlitev v času izreka pravnomočne sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059727
KZ-1 člen 34, 50, 50-1, 50-2, 51, 51/2, 51/2-1, 73, 73/1, 116, 116-1, 116-4, 117. URS člen 27. ZKP člen 285.c, 285.c/1, 285.c/1-3, 354, 371, 371/2, 372, 372-1, 392, 392/1.
poskus kaznivega dejanja umora - domneva nedolžnosti - priznanje krivde - presoja okoliščin priznanja krivde - opis dejanskega stanja - pravna kvalifikacija - uboj na mah - pravna presoja dejanja - iura novit curia - umor na zahrbten način - kršitev kazenskega zakona - način storitve kaznivega dejanja
Iz podatkov kazenskega spisa obravnavane zadeve, konkretno iz zapisnika o predobravnavnem naroku pa ne izhaja, da se je prvostopno sodišče z vprašanjem, kaj natančno obdolženčevo priznanje zajema, sploh ukvarjalo. Utemeljen je tako pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni preizkušalo na katero kaznivo dejanje se priznanje sploh nanaša oziroma, ali opis dejanskega stanja in pravna kvalifikacija sploh ustrezata temu, kar obdolženec priznava.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062853
KZ-1 člen 50, 50/2, 173, 173/1.. ZKP člen 394, 394/1.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - sprememba kazenske sankcije
Okrožna državna tožilka pravilno opozarja, da pri starostni razliki osemnajstih let, kakor je obstajala tempore criminis, o ljubezenskem razmerju med obtožencem in oškodovanko praktično ni mogoče govoriti, ne glede na to, da ga je oškodovanka morda res tako dojemala. Razen obtoženčeve nekaznovanosti in dejstva, da se je osebnostno uredil, nikakršnih drugih
olajševalnih okoliščin ni, ti dve okoliščini pa sami po sebi statusa posebnih olajševalnih okoliščin ne moreta imeti.
Da je obdolžena ravnala posredno in ne neposredno, kot bi ji po pritožbeni obrazložitvi moralo biti dokazano, je opisano že v izreku sodbe. Ravnala je po pooblaščencu in po A. A., kar vse je sodišče prve stopnje ugotovilo po njunih povezavah z obdolženo in po vsebini njunih ravnanj, ko različno od obdolženke očitno nista vedela, da sodelujeta pri storitvi kaznivega dejanja oziroma da sta bila za storitev izrabljena (prvi odstavek 20., člena KZ-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059075
ZKP člen 18, 18/2, 220, 219.a.. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2.. URS člen 35.
kaznivo dejanje ropa - najeto vozilo - pričakovana zasebnost - podatki GPS naprave - pridobitev podatkov - varstvo pravic zasebnosti - zakonitost dokazov - zakonitost pridobitve dokaza - dokazi iz postopka v tuji državi - oprostilna sodba - dokazna ocena
Posledično ni bilo prepričljivo ugotovljeno, ali se odgovor italijanskega tožilstva, ki poudarja nujnost odredbe oziroma naknadne odobritve pridobljenih podatkov GPS naprave, nanaša zgolj na namestitev GPS naprav v vozilo s strani policije in pridobivanje lokacijskih podatkov na podlagi takšne namestitve ali pa tudi na primere, kot je obravnavani, in sicer ko je naprava GPS že nameščena s strani najemodajalca vozila in je najemnik o tem pogodbeno obveščen, najemodajalec pa po tem, ko izve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in naj bi bilo njegovo vozilo s tem kaznivim dejanjem povezano, posreduje GPS podatke policiji.
Obdolženec je bil na podlagi 20. člena Pravil Kluba nedvomno upravičen do sklica izrednega občnega zbora, saj je spisovno razvidno, da je bil eden od ustanoviteljev kluba, vendar pa je bil izredni občni zbor sklican v nasprotju s 6. členom istega Pravilnika. Člani na občni zbor niso bili vabljeni, sklic izrednega občnega zbora ni bil ustrezno objavljen na oglasni deski v klubskih prostorih, kot tudi ne v sredstvih javnega obveščanja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na pojasnjeno so sklepi, sprejeti na izrednem občnem zboru in razvidni iz zapisnika izrednega občnega zbora, ki ga je obdolženi predložil Upravni enoti, neveljavni. Upoštevajoč, da izredni občni zbor ni bil sklican v skladu s pravili kluba, torej tudi sklepi sprejeti na tem izrednem občnem zboru niso pravno veljavni, je posledično utemeljen zaključek izpodbijane sodbe, da je zapisnik, ki ga je obdolženi predložil Upravni enoti (kar obdolženi v svojem zagovoru priznava) in ki je bil opremljen z žigom, ki ni bil pristen žig kluba, lažno izkazoval, da izvira od izdajatelja zapisnika, to je kluba.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 253, 253/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku konkretno presoditi, ali je bilo ravnanje obdolženca v nasprotju s koristmi oziroma interesi družbe A. d.o.o. in torej motivirano z njegovimi osebnimi interesi po pridobitvi premoženjske koristi na račun oškodovanja družbe A. d.o.o. Ravno ta namen obdolženca je tisto dejstvo, ki lahko njegovo ravnanje prevesi v sfero protipravnosti.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 253. člena KZ-1 predstavlja posebno obliko goljufije, pri kateri storilec spravi v zmoto pristojni organ s tem, da mu navaja lažne okoliščine ali določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini te lažne okoliščine potrdi.
Pooblaščenka zasebnega tožilca je naslovila in pravočasno vložila zasebno tožbo pri krajevno nepristojnem sodišču, a je ta na krajevno pristojno sodišče prispela prepozno, kot odvetnica pa se ne more sklicevati na očitno pomoto.