brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - osebni stečaj - stečajna masa
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja. Ima namreč le premoženje v vrednosti 500,00 EUR, dohodkov pa ne prejema, zato bi v stečajnem postopku nastali samo stroški postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa ne bi prišlo.
Tožena stranka je v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči dolžna presojati razumnost zadeve, četudi je pričakovan izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena (2. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/2.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo sicer poslal po pošti 3. 10. 2012, vendar je ni poslal priporočeno (kar bi bilo na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 še pravočasno), zato se šteje, da je bila tožba vložena tistega dne, ko jo je sodišče prejelo, t.j. 4. 10. 2012, torej po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4. ZUS-1 člen 22, 22/1, 24.
upravni spor - litispendenca - tožba iste stranke v isti zadevi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Upravni spor se v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče.
Ker v predmetni zadevi niso izpolnjene predpostavke za sprejem tožbe v obravnavo, pa ne zaradi zamude roka za tožbo, ampak zaradi tega, ker v isti zadevi že teče upravni spor med strankama, tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dopusten in ga je sodišče zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - subsidiarni tožilec - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik kot subsidiarni tožilec, glede na določbo 421. člena ZKP, ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno zakonsko določbo namreč ni upravičena oseba za vložitev takšne zahteve. Zato je pravilna presoja tožene stranke, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 15. 5. 2012 ne more uspeti, kar pomeni, da je pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - odločitev ministra za pravosodje - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi pravilno oprla na določila Evropske konvencije o izročitvi in Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi glede na navedene konkretne okoliščine obravnavane sporne zadeve, ki med strankama niso sporne in so za odločitev bistvene oziroma odločilne.
ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice - tek procesnih rokov - nujna zadeva - zavrženje tožbe
Skladno z določilom tretjega odstavka 83. člena ZS procesni roki v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Zadeve v upravnem sporu po ZBPP pa se obravnavajo kot nujne, zato v teh zadevah procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi študija - stranka v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
Upravni organ bi moral pred izdajo odločbe jasno določiti, kdo je lahko stranka v postopku. Iz prošnje izhaja, da je prošnjo vložila C.C. po zakoniti zastopnici A.A. Zato iz obrazložitve obeh upravnih odločb ni razvidno, zakaj je prvostopenjski upravni organ izpodbijani odločbi izdal zakoniti zastopnici, ne pa osebi, ki je kot stranka v postopku prošnjo tudi vložila.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tožnica je imela možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki ji je bil dan, torej z aktivnostjo. Dejstvo, da je bila pisno pozvana na dopolnitev vloge, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del člen 60, 104, 104/2.
postavitev objekta za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oglaševanje na javnem mestu - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti
Stranka mora pridobiti dovoljenje za oglaševanje le v primeru oglaševanja na javnem mestu. Po presoji sodišča določb Odloka o oglaševanju, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenj občine za postavitev objekta za oglaševanje, ni mogoče razlagati na način, da je treba takšno dovoljenje pridobiti tudi, kadar gre za postavitev oglasnih objektov na zasebnih zemljiščih.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker neodprava pomanjkljivosti vloge v skladu s pozivom organa že glede ene od zahtev javnega razpisa narekuje zavrženje vloge (drugi odstavek 67. člena ZUP), to pomeni, da ima sodišče že na podlagi te presoje podlago za pritrditev formalni odločitvi prvostopenjskega organa o zavrženju vloge (ob tem ko ugotavlja tudi, da je bil na tako posledico tožnik v pozivu za popravo vloge opozorjen, s čemer je organ zadostil določbam 7. člena ZUP o varstvu pravic strank).
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - načelo uspeha v postopku
Tožena stranka je dolžna odločiti o stroških nudenja BPP sama, na podlagi lastne presoje, pri čemer pa seveda ne more prezreti razlogov in odločitve sodišča v zadevi, v kateri je bila prosilcu dodeljena BPP, in ki se nanašajo na morebitne nepriznane stroške.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe - zavrženje tožbe
Tožnik je preuranjeno vložil tožbo zaradi molka organa, saj niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. Tako iz listin, ki jih je sodišču poslal tožnik, kot tudi iz njegovih navedb namreč ni razvidno, da bi na drugostopenjski organ vložil ustrezen poziv za izdajo odločbe o pritožbi, vloženi zaradi molka prvostopenjskega organa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker v postopku izvršbe niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, da pritožbenih navedb, ki so se nanašale na odločbo ki se izvršuje, ni upošteval. Z drugačnim ravnanjem bi namreč v pritožbenem postopku obravnaval zakonitost in pravilnost izvršilnega naslova.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Institut brezplačne pravne pomoči (BPP) zagotavlja dostop do sodišča socialno šibkim strankam in ne pokrivanje stroškov postopka socialno šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena. Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Z 49. členom ZBPP pa je urejen (drugačen) položaj, ko upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, ni uspel. V tem primeru je dolžan povrniti sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Po določbah 48. člena ZBPP se torej izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena, po 49. členu v primeru pa iz „lastnih“ sredstev upravičenca.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - že izdana pravnomočna sodna odločba - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva in zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega zemljišča - izhodiščna vrednost kmetijskega zemljišča
Ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost konkretnega zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ni večja od 10%. Podatki o tržnih cenah kmetijskih zemljišč za potrebe ugotavljanja njihovega morebitnega odstopanja od izhodiščne vrednosti zemljišč iz 4. člena Odloka se namreč zbirajo in obdelujejo glede na uradno dostopne podatke o cenah kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo iz evidenc upravnih enot in GURS. Zgolj drugačno zajemanje uradno dostopnih podatkov o cenah kmetijskih zemljišč po letu 2006 pa ne kaže na napačen izračun, česar ne dokazujejo niti oglasi za prodajo iz dnevnih časopisov, ki jih je tožnik priložil.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je pravilna. Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160, kar ustreza deležu prodajalcev kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.
ZBPP člen 24, 24/5. ZUstS člen 52, 52/1, 55a. ZS člen 1, 1/2, 83, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - vložitev ustavne pritožbe - tek rokov med sodnimi počitnicami
Tožena stranka ni presodila pogoja iz 55a. člena ZUstS, ki se nanaša na dovoljenost ustavne pritožbe, nepravilno pa je presodila tudi izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 52. člena istega zakona, po katerem se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Tožena stranka je štetje roka oprla na določbe, ki se nanašajo na tek roka med sodnimi počitnicami (83. člen ZS). Vendar pa določbe ZS veljajo za vsa sodišča v Sloveniji, razen za Ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izločitev uradne osebe - udeležba v postopku na prvi stopnji ali sodelovanje pri odločanju
Ker je na prvi stopnji postopek vodila druga oseba kot na drugi stopnji, v tem primeru smiselna uporaba 4. točke 35. člena ZUP ne pripelje do ugotovitve, da je izpodbijani sklep nezakonit zaradi bistvene kršitve pravil postopka. Tožena stranka je tudi pojasnila, da je njen direktor (na drugi stopnji) opravljal zgolj naloge tehnične podpore za sprejemanje odločitve komisije kot organa druge stopnje, ki izhajajo tudi iz kataloga delovnih mest, in da v postopku ni odločal. Skladno s pravili je namreč odločitev o pritožbi sprejela Komisija za pritožbe.