ZPIZ-2 člen 183, 183/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-2.
invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - začasna odredba - izkaz verjetnosti
V tej zadevi ni sporno priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožnik se ne strinja z datumom od kdaj je pri njemu nastala I. kategorija invalidnosti ter posledično od kdaj dalje ima pravico do invalidske pokojnine. Glede omenjenega pa je že bila izdana dokončna in pravnomočna odločba z dne 7. 12. 2021. V primeru, da se tožnik ni strinjal s tako odločitvijo, bi lahko uveljavljal pravna sredstva že v predsodnem postopku, česar pa ni storil. Šele z izrednim pravnim sredstvom po 183. členu ZPIZ-2 uveljavlja razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe. Kot je to določeno v prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.
dvom o nepristranskosti sodnika - videz nepristranskosti sodišča - sorodnik
Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
Obstoj pripornega razloga begosumnosti je sodišče ocenilo spričo tega, da je v kazenskem postopku kaznivega dejanja, za katerga je predpisana zaporna kazen in je glede ena težo kaznivega dejanja, utemeljeno pričakovati, da se bo obdolženi izognil kazenskemu postopku.
URS člen 35, 37. OZ člen 8, 722, 768, 769, 771, 772, 782, 782/2. ZDR člen 4. ZPP člen 287, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odstop od pogodbe - mandatna pogodba - pogodba o sodelovanju - denarna odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - sodba presenečenja - pogodba o delu - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - zavrnitev dokazov - nedovoljen dokaz - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil
Res je sicer, da je Višje sodišče v Celju v sodbi Cp 182/2015 z dne 04.06.2015, na katero se sklicuje pritožba, zavzelo stališče, da gre pri škodi po drugem odstavku 782. člena OZ za utrditev pozitivnega pogodbenega interesa, v skladu s katerim naj se pogodba v celoti izvrši, v nasprotnem primeru pa naj mandatar, ki je pogodbo izpolnjeval, ne trpi izgube dohodka, ki ga je upravičeno pričakoval, a ga ni dosegel zaradi odstopa naročitelja. Vendar je bila navedena sodba spremenjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 311/2015 z dne 15.06.2017, na katero se je pravilno sklicevalo tudi sodišče prve stopnje (in sicer v opombi št. 7 pod črto). V navedeni zadevi je Vrhovno sodišče zavzelo jasno stališče, da pri mandatnih pogodbah v primerih, ko naročnik neutemeljeno odstopi od pogodbe (kot v predmetni zadevi), prevzemniku naročila ne gre škoda iz naslova pozitivnega pogodbenega interesa, to je za škodo, ki jo pogodbena stranka ima, ker pogodba ni bila izpolnjena (dejansko škodo, izgubljeni dobiček ipd.), temveč le odškodnina v obliki negativnega pogodbenega interesa, to je škodo, ki jo nekriva pogodbena stranka ima v obliki izdatkov in izgub, ki jih ne bi imela, ko ne bi pogodba prenehala.
ZKP člen 177, 177/1, 461, 463, 469, 469/1, 469/2, 469/5. Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku člen 7.
postopek proti mladoletnikom - nestrinjanje sodnika za mladoletnike - dokazni predlog za zaslišanje priče - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - fishing expedition - individualna ocena mladoletnika - dolžnost hitrega postopanja sodišča
Vsak mladoletnik, ki je osumljen kaznivega dejanja, ima pravico do individualne ocene, s katero se ugotovijo posebne potrebe mladoletnika glede varstva, izobraževanja, usposabljanja in socialnega vključevanja, ali in v kolikšni meri bi bili za mladoletnika potrebni posebni ukrepi v času kazenskega postopka, obseg njegove kazenske odgovornosti in ustreznost določene kazni ali vzgojnega ukrepa.
Čeprav je individualna ocena mladoletnika izjemnega pomena za ustrezno obravnavo mladoletnika v kazenskem postopku, zaradi česar mora sodišče tekom kazenskega postopka zaslišati mladoletnikove starše, njegovega skrbnika in druge, ki lahko dajo o njem potrebne podatke ter zahtevati od organa socialnega varstva poročilo o okoliščinah iz prvega odstavka 469. člena ZKP, je sodišče dolžno upoštevati tudi koristi mladoletnika, da se z izvedbo predlaganih dokazov postopek ne podaljša nesorazmerno, saj je v omenjenem postopku v ospredju načelo hitrega postopanja, da se postopek čim prej konča (461. člen ZKP).
Zagovornik ob podaji dokaznega predloga za zaslišanje mladoletnikove sestre ni navedel, kaj relevantnega, koristnega oziroma ključnega bi bilo ugotovljeno z njeno izpovedbo, tudi ni razvidno, kaj bi vedela mladoletnikova sestra povedati več, kar je že povedala mladoletnikova mama v razgovoru s socialno delavko glede mladoletnikovih osebnih okoliščin in razmer, v katerih živi.
dodatek za pomoč in postrežbo - sprememba zdravstvenega stanja
Tožnikova potreba po priznanju dodatka za pomoč in postrežbo je bila že večkrat presojana tudi s strani sodišča, nazadnje s sodbo VDSS Psp 219/2022 z dne 12. 10. 2022 v zvezi s sodbo VII Ps 678/2021 z dne 20. 6. 2022, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh oziroma podredno večine življenjskih potreb. Zaradi nove zahteve tožnika z dne 18. 7. 2022, so lahko predmet tega socialnega spora morebitne spremembe v tožnikovem zdravstvenem stanju od pravnomočnosti citirane sodbe.
ureditev meje - katastrska meja - potek meje v naravi - sodna določitev meje - močnejša pravica - priposestvovanje - dobrovernost - priposestvovanje pravnega prednika - raziskovalna dolžnost - vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokaza
Meja, ki je bila dokončno urejena v upravnem postopku, ni ovira za (ponovno) odločanje o istem vprašanju v nepravdnem postopku, saj dokončnost meje v upravnem postopku zgolj vzpostavlja domnevo, da je močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v (upravnem) katastrskem postopku.
Sodišče lahko zavrne dokaz, ki je predlagan za dokazovanje nerelevantnih ali nespornih dejstev, nadalje, če je dokaz nesubstanciran ali očitno neprimeren. Pri zavrnitvi nepotrebnih dokazov (kadar je sporno dejstvo že zanesljivo dokazano z drugimi izvedenimi dokazi) pa je potrebna večja previdnost, da ne pride do kršitve pravice do izjave. Priposestvovanje nastopi na podlagi poteka časa in subjektivnega, notranjega prepričanja osebe. Slednjega po naravi stvari ni mogoče dokazati z objektivnimi, materialnimi dokazi, temveč je dokazovanje vedno indično. Zato je lahko zaslišanje strank in prič pomembno za dokazovanje priposestvovanja.
V zvezi z raziskovalno dolžnostjo pridobitelja nepremičnine se je treba vprašati: kako je bila v naravi vidna diskrepanca med katastrsko in uživalno oz. naravno mejo; ali so obstajali indici, da se ti dve meji ne ujemata; so obstajali kaki drugi indici, na podlagi katerih bi pridobitelj ob ustrezni skrbnosti lahko sklepal, da se katastrska in uživalna meja ne ujemata.
zavrnitev zahteve - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka
Ker otrok, ki še ni dopolnil 14. leta starosti, ne more biti storilec kaznivega dejanja, je očitno, da je zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka proti otroku treba zavrniti.
V obravnavani zadevi se objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kažejo tudi v tem, da je bila zasežena prepovedana droga pakirana na različne načine v različnih PVC vrečkah in ALU zavitkih, da so bile zasežene tudi digitalna tehtnica in velike količine gotovine, da je vrednost zaseženih količin droge (preko 17 kg kokaina, preko 10 kg konoplje, 9.685,40 g MDMA, 16.743,50g amfetamina) velika, saj naj bi v ulični prodaji dosegla skupno vrednost preko 1.540.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi, medtem ko so subjektivne okoliščine oprte predvsem na osebne lastnosti obtoženega (premišljenost, vztrajnost, nespoštovanje pravnega reda) in okolje ter razmere v katerih živi.
ZNP-1 člen 6, 6/2, 11, 11/1, 18, 18/2, 42. ZPND člen 1, 3, 3/2, 22a, 22a/1, 22a/3. ZPP člen 17.
preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti - spremenjene okoliščine - selitev - interes otroka - lažja izvedba postopka - postopek po ZPND - zaščita žrtve - bivališče
Pritrditi je prvostopenjskim zaključkom, da pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1 niso podani, ker zgolj okoliščina, da se je nasprotni udeleženec tekom postopka preselil v X., ne kaže na to, da bi se pred sodiščem v X. postopek lažje izvedel, poleg tega pa prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X. ne bi bil v interesu mld. otroka (drugega predlagatelja), ki ima (tako kot prva predlagateljica) svoje stalno bivališče še zmeraj na območju Okrožnega sodišča v Y. Pritožbeno sodišče v tej zvezi še dodaja, da je prvenstveni cilj ZPND zaščititi žrtev pred nasiljem v družini (1. člen ZPND), ne pa povzročitelju nasilja (nasprotnemu udeležencu) olajšati prihod na obravnave na sodišču, zato selitev nasprotnega udeleženca v X. ni razlog za odstop krajevne pristojnosti sodišču v X. po drugem odstavku 18. člena ZNP-1.
pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - dedič - vstop v pravdo - stroški postopka - umik tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - obrazloženost odmere stroškov - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Dedič vstopi v pravdo namesto umrle stranke - zapustnika, ne glede na dedičevo željo in voljo, temveč zgolj na podlagi dejstva, da gre za univerzalno pravno nasledstvo. Vstopu v pravdo se dedič ne more upreti niti izogniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078793
KOP člen 27, 31. URS člen 14, 22. DZ člen 7, 154, 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 189, 190. ZPP člen 338, 350, 360, 365, 365/1-2, 366. ZNP-1 člen 42, 108.
predlog za izdajo začasne odredbe - preživljanje mladoletnega otroka - preživnina - ogroženost otrokovega preživljanja - nujno preživljanje otroka - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - izvenšolske dejavnosti
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - način prodaje - javna dražba
Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj meni, da je prodaja na javni dražbi najprimernejši način, je povsem pavšalna. Določba 329. člena ZFPPIPP določa načine prodaje in sicer se pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika lahko sklene samo na podlagi javne dražbe, spletne javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Sodišče prve stopnje je tako odločilo v skladu z zakonsko predvidenimi načini prodaje.
obnova kazenskega postopka - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog
Določba drugega odstavka 370. člena ZKP, da se sodba izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde in sporazuma o priznanju krivde ne sme izpodbijati iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne izključuje možnosti kasnejšega dokaznega postopka za izvedbo novih predloženih dokazov oziroma s presojo le-teh v povezavi z dokazi, ki so bili v spisu že ob sprejemu priznanja krivde, v okviru odločanja o obnovi postopka.
Morebitna ugotovitev sodišča o bistveno zmanjšani prištevnosti obsojenca v obnovljenem postopku, ob nespremenjeni pravni opredelitvi dejanja, ne bi pomenila obsojenčeve obsodbe po milejšem zakonu, ki je eden izmed pogojev za obnovo kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP. V takem primeru bi namreč obsojenčeva bistveno zmanjšana prištevnost lahko bila podlaga za fakultativno milejše kaznovanje, ne bi pa povzročila opredelitev očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 204. člena KZ-1 po milejšem zakonu oziroma milejšo pravno kvalifikacijo in v njeni posledici milejšo kazensko sankcijo.
Pritožnik ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni poravnal davkov in prispevkov za socialno varnost za zaposlene delavce ter prispevkov za zdravstveno zavarovanje za obdobje od julija 2022 do maja 2023. Niti ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je podan dejanski stan domneve o dolžnikovi trajnejši nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker je navedena domneva neizpodbojna, dolžnik ne more uspeti s trditvami, da v kratkem pričakuje nakazilo 100.000,00 EUR, s katerim naj bi poravnal nastale dolgove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00076623
ZFPPIPP člen 23, 23/2, 256, 256/1, 256/2, 376, 376/1, 396, 396/1, 396/1-1, 396/1-2, 396/2, 396/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/1, 137/2. ZIZ člen 21. ZPP člen 351, 351/3.
končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka - predpisana obrestna mera zamudnih obresti - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - prehodne in končne določbe
Tudi sklep o končanju postopka osebnega stečaja, ki se je pričel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H mora določiti obrestovanje terjatev po začetku stečaja, skladno z 256. členom ZFPPIPP. Pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja je namreč izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. Z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba 396. člena ZFPPIPP je to izrecno določila, vendar gre pri tem po oceni pritožbenega sodišča za redakcijsko spremembo, zaradi jasnosti. Za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H, pa je potrebno določbo 396. člena ZFPPIPP razlagati v povezavi z 256. členom ZFPPIPP in stečajnemu dolžniku naložiti tudi plačilo predpisanih obresti od neplačanih priznanih terjatev.
V tej zadevi je bila Pogodba o cesiji v svojem zapisu jasna: ne po tem zapisu, ne po kontekstu, v katerem je bil ta zapis izoblikovan, ni bila objektivno sporna. Ni mogoče prebijati v celoti jasnega besedila te pogodbe in v njej videti prevzem dolga zgolj na podlagi poznejše okoliščine, da je toženka podpisala Predlog za medsebojno kompenzacijo. Tudi če se ne razišče do konca toženkine teze, da je šlo za nenameren lapsus, je edini še možen zaključek ta, da do pobotanja s toženkinim podpisom tega tožničinega predloga pač ni prišlo, ne pa da je tista pogodba nekaj drugega kot to, kakor se glasi.
Izpodbojna tožba ni sklepčna. Prvič, gre za pogodbo med tretjimi, izpodbojna pa so samo dejanja stečajnega dolžnika. In drugič, navedena pogodba je ustvarila pogoje, da družba A. pride v položaj, da bodisi sama s cedirano terjatvijo za plačilo najemnine pobota (kar ji glede na zgoraj opisani lapsus ni uspelo) tožničino terjatev za plačilo kupnine bodisi da se ta pobot zgodi samodejno kot pravna posledica začetka stečajnega postopka. To (oboje) pa je dovoljeno.
Ker so bile kompenzacije časovno povsem blizu nakupom, je ob odsotnosti toženkinih navedb o stvarno utemeljenem in razumnem poslovnem razlogu za nakup žage za les, stroja za električno varjenje in treh različnih vrst kablov utemeljeno sklepati, da so bili navidezni ločeni nakupi in poboti kupnine z najemnino sestavni deli prikritih nadomestnih izpolnitev.
začasna odredba v družinskih sporih - visoka ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prosta presoja dokazov - korist mladoletnega otroka
Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah ureja položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni moč čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00076338
ZPND člen 19, 19/1.
nasilje v družini - postopek po ZPND - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja - ogroženost v družini - grožnje - psihično nasilje - vstop v stanovanje - prepričljiva dokazna ocena - analitična ocena dokazov - celovita presoja dokazov - dokazni standard verjetnosti - dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena izpovedbe stranke - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Predlagateljičine navedbe o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca so bolj verjetne od njegovih navedb o zanikanju tovrstnih ravnanj. Pritožnikovo vztrajanje, da se ni zlagal, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ocene, da v izpovedbi o tem ni bil verodostojen. Očitki o selektivni in zmotni dokazni oceni in o posledično zmotno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni.
odločitev o pravdnih stroških - odvetniška storitev - davek na dodano vrednost (DDV) - povračilo odbitka vstopnega DDV
Bistvo ni, da odvetnik, ki je zavezanec za plačilo DDV, ne bi smel svoji stranki obračunati tudi davka. Pač pa stranka, ki je svojemu odvetniku morala plačati DDV, ni upravičena, da prejme povrnitev tega dela lastnih stroškov od nasprotne stranke, če je sama upravičena do njegovega odbitka kot vstopnega DDV. Tedaj to z vidika ZPP ni potreben strošek.