poslovodna oseba - predčasna razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi - nepravilno zavrženje tožbe - odpravnina zaradi razrešitve - bruto ali neto znesek
Tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 14. 12. 2015 na podlagi sklepa nadzornega sveta (slednjega toženka ni izvršila), temveč šele 13. 1. 2016. Toženka zato z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2015 ni odpovedala delovnega razmerja, ki ga ni bilo več. Nasprotno, tožnikovo delovno razmerje je kljub sklepu z dne 14. 12. 2015 trajalo še naprej in mu je dejansko prenehalo ravno na podlagi odpovedi z dne 19. 12. 2015. Zato je nepravilno stališče sodišč, da za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2015 tožnik nima pravnega interesa.
Odpravnina v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je bila dogovorjena za primer predčasne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo in ne za primer prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo sicer dogovorjeno za nedoločen čas. Gre za pravico, ki je določena v ZGD-1 kot odmena za predčasno prenehanje poslovodne funkcije, zato tako dogovorjena odpravnina predstavlja korporacijskopravno pravico.
Neutemeljeno je stališče sodišča druge stopnje, da dogovorjena odpravnina predstavlja terjatev iz delovnega razmerja, ker je pravna podlaga za njeno izplačilo pogodba o zaposlitvi. Pravna narava odpravnine zaradi predčasne razrešitve ne more biti odvisna od naziva pogodbe, s katero je dogovorjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010880
ODZ paragraf 479, 481. SPZ člen 226. ZZK člen 5. OZ člen 125.
stvarna služnost - neprava stvarna služnost - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni pravni posel - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo - razpolagalni pravni posel - dobra vera - slaba vera - temeljna načela stvarnega prava - ustavnoskladna razlaga zakona - načelo vestnosti in poštenja - načelo relativnosti pogodb - dopuščena revizija
Če si nasproti stopita neskrbna in nepoštena stranka, ne more biti dvoma, da je treba dati varstvo prvi, čeprav ni izkazala potrebne skrbnosti, pa bi jo sicer mogla in morala. Za ta namen ji je treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo, če ga zakon ne predvideva, tudi z njegovo ustavno skladno razlago.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00011355
ODZ paragraf 481. SPZ člen 213. OZ člen 125, 126.
stvarna služnost - služnostna pravica - vznemirjanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - relativnost pogodbenih razmerij - singularno pravno nasledstvo - pogodba v korist tretjega - priposestvovanje - slaba vera lastnika služečega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Pogodbene stranke so sklenile pogodbo, po kateri se pogodbene pravice iz obligacijskega razmerja priznajo tudi tretjim osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju pogodbe. Namen pogodbe je bil namreč zagotoviti nemoten prehod vsem (tudi kasnejšim) lastnikom novonastalih parcel. Služnostna pogodba se je torej raztezala na vsakokratne lastnike gospodujočih nepremičnin, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe ni mogoče razreševati le na podlagi načela relativnosti.
Toženci z nakupom služečih nepremičnin, ob že zgrajeni dovozni poti, teh niso mogli pridobiti brez bremen. Na načelo zaupanja v zemljiški knjigi in pridobitev neobremenjenih nepremičnin se ne morejo sklicevati, saj bi morali vedeti, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z resničnim. Ni torej dvoma, da je treba nuditi varstvo tožnici, saj ji nasproti stoji nepoštena stranka - toženci, ki so za služnost poti (in s tem za pravico tožnice) morali vedeti. Sklenjena in realizirana pogodba zato zavezuje tudi tožence, ki niso univerzalni pravni nasledniki pogodbenih strank. Drugačna razlaga bi namreč pomenila izigravanje dogovora, doseženega v služnostni pogodbi, ki je bil namenjen ureditvi dostopne poti do parcel tožnice in bi bila v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Če bi sodišče dosledno in togo izpeljevalo pogodbenopravno stališče iz Načelnega pravnega mnenja Občne seje VS RS dne 6. 4. 2012 tudi za primere, ki so nastopili prej – ko je bila sodna praksa še drugačna – bi ravnalo v nasprotju s tistim bistvom ustavne prepovedi retroaktivnosti, ki se prekriva tudi z načelom pravne varnosti (predvidljivosti) kot sestavnim delom načela pravne države (2. člen Ustave). Skupina pravnih naslovnikov (predkupnih upravičencev) bi zamudila rok za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ samo zato, ker je ravnala v skladu s tedaj veljavno sodno in upravnopravno prakso ter s tožbo zahtevala sklenitev pogodbe, namesto, da bi preprosto vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Prav zato je treba za skupino pravnih naslovnikov v tem vmesnem obdobju tolerirati (pravno dogmatično sicer napačno) zahtevke, katerih končni in resnični cilj je po novem pravnem pojmovanju le še v tem, da varujejo rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ, v katerem je mogoče podati vlogo za odobritev pravnega posla. Pri tem ne more biti bistveno, ali je zahtevek oblikovan kot ugotovitveni ali kot oblikovalni. Njegovo pravno bistvo (pravna vsebina), ki se skriva za pomenom besednih znakov, je v obeh primerih to, da se stranki zagotavlja učinkovito pravno varstvo. Slednje je, na nikogaršnjo škodo, enako učinkovito zagotavljeno tako v enem kot v drugem primeru.
Enaka prožnost, kot v razmerju do predkupnega upravičenca, pa je potrebna tudi v razmerju do prodajalca, ki zatrjuje obstoj napak pogodbene volje. Če sodno pravo v vmesnem času dopušča zahtevke, s katerimi se zahteva sklenitev pogodbe (čeprav sta se volji sicer že srečali prek ponudbe in njenega sprejema), potem mora dopuščati tudi obrambo, s katero prodajalec izpodbija zgolj svojo izjavo volje (ne pa pogodbo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008893
OZ člen 15. ZPP člen 350, 370, 370/3.
pogodba o razdružitvi solastnine - soglasje volj - izpolnitev pogodbene obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - meje pritožbenega preizkusa - dokazna ocena - meje revizijskega preizkusa
Ob ugotovitvi, da so se stranke zedinile o bistvenih sestavinah pogodbe, to svojo voljo pa izrazile v pisnem dogovoru, je na dlani, da nižji sodišči nista napačno uporabili 15. člena OZ. Ta govori o tem, kdaj je pogodba sklenjena in se glasi: pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Bistvena sestavina dogovora o razdružitvi solastnine je, kateri deli dotlej solastnega stvarnopravnega objekta, bodo pripadli poslej v izključno last posameznega solastnika. Ker je vsebina konkretnega dogovora o razdružitvi prav to, je torej očitno, da so se stranke zedinile o bistvenih sestavinah pogodbe.
OZ člen 417, 419, 419/2, 421, 421/1. ZOR člen 440, 440/2. ODZ paragraf 1396.
odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - pripoznava terjatve - ugovor iz temeljnega posla - uporaba določb Občnega državljanskega zakonika (ODZ) - neveljavnost pravnega pravila - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - zmotna uporaba materialnega prava
Cesijo ureja OZ v členih 417. do 426. OZ je nadomestil prej veljavni ZOR. Že ureditev cesije v ZOR, kot tudi ureditev v OZ, je celovita. Urejen je tudi primer izpolnitve terjatve odstopniku. Stališče sodišča druge stopnje, ki je pravno pravilo, ki ureja cesijo oziroma pomen pripoznave terjatve prevzemniku, iskalo izven sedaj veljavne celovite ureditve cesije v določbah, ki niso več veljavne, je materialno pravno zmotno. Ni namreč najti razloga, zakaj ZOR in nato OZ sporne določbe ODZ ne bi prevzel v svojo ureditev, v kolikor bi bil to namen zakonodajalca. Prenašanje neveljavnih pravnih pravil v pravni red, ki določeno razmerje ureja tako, da prejšnjo ureditev nadomesti, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil nov zakon sprejet.
Četudi bi torej izjavo tožene stranke na osnutkih pogodb o odstopu terjatev šteli za pripoznavo dolga, tožena stranka s tem ni avtomatično izgubila ugovorov iz temeljnega pravnega posla, to je iz razmerja med njo in odstopnikoma terjatev.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - bančna garancija - izplačilo zadržanih sredstev
Za uspešno uveljavitev zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ mora biti terjatev glavnega izvajalca do naročnika zapadla najkasneje ob zaključku glavne obravnave, na kateri je sodišče obravnavalo ta zahtevek.
Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih 10 % pogodbene vrednosti del določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije naročniku in 2. zapadlost končnega računa. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati. Ni sporno, da glavni izvajalec toženi stranki bančne garancije ni izročil, zato dejstvo, ali je bil končni račun izstavljen in ali je zapadel na odločitev niti ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008523
OZ člen 82, 83, 104/1, 104/2, 104/3, 105/2, 105/3.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - razdrtje pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - sklenitev pogodbe na podlagi javnega razpisa - upravna pogodba - rok za izpolnitev pogodbe - fiksen rok - razlaga pogodbenega določila
Pravne posledice zamude so odvisne od pravne narave roka. Če je bil rok bistvena sestavina pogodbe (in gre za t. i. fiksno pogodbo), je bila pogodba z nastopom zamude razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ) in je tožnikov zahtevek, da jo mora tožena stranka izpolniti, neutemeljen. Če rok, nasprotno, ni bil bistvena sestavina pogodbe, jo je upnik lahko obdržal v veljavi, če je upnika po izteku roka nemudoma obvestil, da zahteva njeno izpolnitev (drugi odstavek 104. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00015487
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - stanovanjska pravica - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - soglasje volj - zavrnitev sklenitve najemne pogodbe - prenehanje pravice - primerna najemnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev določene pogodbe preneha, če upnik zavrne izvensodno ponudbo dolžnika za njeno sklenitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008415
ZPP člen 40, 41, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker gre za povezane zahtevke, vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se v skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP ugotavlja s seštevkom vrednosti (delov) zahtevkov, ki so še sporni, pa presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena glede vseh zahtevkov. Torej tudi glede zahtevka v zvezi z etažnim načrtom in priklopom elektrike (glede katerih toženec vlaga tudi predlog za dopustitev revizije). Ker je revizija dovoljena, je Vrhovno sodišče ne more dopustitI in je obravnavani predlog nedovoljen. Zato ga je zavrglo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - razlogi za razvezo - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - spremenjene okoliščine
Eden od razlogov za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila v pogodbi določena obveznost tožencev, da plačujeta domsko oskrbo tožeče stranke, v delu ki presega njeno pokojnino. Da tega nista počela, ni sporno. Zgolj zatrjevana okoliščina, da tožeča stranka tega ni zahtevala, pa na njuno obveznost ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00008416
ZŠtip-1 člen 58, 58/7. URS člen 155.
dopuščena revizija - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - kršitev pogodbe - študij v tujini - zapadlost terjatve - prepoved povratne veljave pravnih aktov - prepoved retroaktivnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je zavzelo stališče, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, v nasprotju z 155. členom Ustave retroaktivno uporabilo določilo sedmega odstavka 58. člena Zakona o štipendiranju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007709
OZ člen 105, 333. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - zaprtje računa - vročitev izjave o odstopu - prejemna teorija - oddajna teorija - učinkovanje odstopne izjave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za pravno veljaven odstop od pogodbe brez odpovednega roka zaradi kršitev s strani nasprotne stranke, zaprtje računa in pričetek učinkovanja odstopa potrebna vročitev izjave o odstopu nasprotni stranki.
pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - zaprtje računa - vročitev izjave o odstopu - prejemna teorija - oddajna teorija - dopuščena revizija
OZ člen 35, 39, 40, 40/3, 82, 82/1, 82/2, 86, 86/1. ZPP člen 370, 370/3.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - darilna pogodba - ničnost - nedopusten nagib - predmet pogodbe - nedopustnost predmeta pogodbe - nerazdeljena nepremičnina - onemogočanje delitve v naravi - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine - točno določen del nepremičnine - pogodbena volja - skupni namen pogodbenikov - razlaga pogodbe - jasnost pogodbenih določil
Nosilno stališče revizije o napačni uporabi 82. člena OZ, ker naj bi nižji sodišči v nasprotju z jasnim pogodbenimi določili darilne pogodbe zaključili, da je bil predmet darilne pogodbe zgolj prvotoženčev solastniški delež in ne celotna četrta etaža stanovanjske hiše, ni utemeljeno.
Ker toženci na podlagi darilne pogodbe niso mogli pridobiti upravičenega interesa, da v postopku delitve v naravi dobijo četrto etažo stanovanjske hiše v celoti, je stališče nižjih sodišč, da tožniki zaradi darilne pogodbe v postopku delitve ne bodo v slabšem položaju, materialnopravno pravilno. Stališče tožnikov, da ju toženci na prefinjen način poskušajo oškodovati, nima podlage v dejanskih ugotovitvah sodb sodišč nižje stopnje.
ZZZDR člen 13, 84. OZ člen 39, 539, 540, 541. ZOR člen 51, 111, 210. ODZ paragraf 946, 947 - 954, 1246.
darilna pogodba - pravna narava pogodbe - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - vrnitev darila - preklic darila - causa (kavza) - ustavnoskladna razlaga - lastninska pravica - poseg v lastninsko pravico - darilni namen - razveza zakonske zveze
Pravna podlaga, na katero je oprta izpodbijana odločitev nižjih sodišč, izhaja iz besedila 84. člena ZZZDR. Ta se glasi: (1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati. (2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. (3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.
Očitno je, da so nekatera darila preklicljiva, druga pa ne. Naloga sodišča je, da z ustrezno razlago postavljenega prava, katerega osrednji del je zgoraj povzeta določba, obe skupini daril razmeji.
Mnoge možne razlage pomensko odprtega besedila vseh treh odstavkov 84. člena ZZZDR so lahko ustavnopravno sporne z vidika lastninskopravnega položaja domnevnega obdarjenca.
Pomen zgodovinskega pogleda za obravnavano zadevo je spoznanje, da so darila med zakonci in zaročenci bila predmet posebne obravnave, a nikoli takšne, ki bi ustavnopravno nedopustno in nesorazmerno posegala v trdnost (varnost) konkretne lastninske pravice.
Preklic iz 84. člena ZZZDR naj torej rešuje položaje, ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006565
OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Revizija se dopusti glede vprašanj: ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice, in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do naročnika že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena.