OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018167
OZ člen 131, 243, 243/1, 243/2, 246.
pogodbena odškodninska odgovornost - obseg škode - oprostitev odgovornosti - škoda, ki je ni mogoče predvideti - materialno trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
Določba prvega odstavka 243. člena OZ, po kateri se kršitelj pogodbe lahko razbremeni plačila odškodnine za nepredvidljivo škodo, pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da je dolžan povzročitelj škode oškodovancu škodo povrniti v celoti. Uveljavljeno je načelo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, strogo. Tako kot je stroga prva predpostavka razbremenitve kršitelja, ki je, da pogodbe ni kršil iz velike malomarnosti ali hujših oblik krivde, je stroga tudi nadaljnja predpostavka, da je škoda nepredvidljiva le, če je niti ob posebno skrbnem tehtanju okoliščin ni bilo razumno pričakovati.
povrnitev škode - nova škoda - izvensodna poravnava - napake volje - zmota - izvedenec - sodno zapriseženi izvedenec
Tožnikov zahtevek v tej pravdi bi bil lahko utemeljen, če bi uspel dokazati opravičljivo bistveno zmoto ob sklepanju sodne poravnave. Odškodninski zahtevek pa bi bil poleg tega lahko utemeljen, če bi tožnik zatrjeval in dokazal obstoj nove škode. Torej škode, ki je v času sklepanja sodne poravnave še ni bilo in je hkrati po rednem toku stvari tudi ni bilo mogoče pričakovati oziroma predvideti.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - ZAVAROVALNIŠTVO
VS4002885
OZ člen 86, 87, 88, 140. ZLPZ-1 člen 24, 26.
dopuščena revizija - lastninjenje - zavarovalnice - cena delnice - javni poziv - ničnost pogodbe
V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da je toženka ravnala v direktnem nasprotju s katerokoli določbo zakona, zato tudi ne, da je šlo za kršitev določb kogentne narave. 26. člen ZLPZ-1 namreč ni jasno določal zavezujoče narave vsebine poziva v smislu odreka vsakršne možnosti skrbniku do naknadne prilagoditve cene delnic glede na novo (o)cenitev zavarovalnice. Zato ne drži očitek, da je vsebina Pogodbe v nasprotju z določbami ZLPZ-1, saj postopek naknadne spremembe cen delnic glede na novo ocenitev zavarovalnice zakonsko ni bil predviden. Poleg tega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nasprotnega moralnim načelom, ker naj toženka kljub svoji skrbniški vlogi ne bi ravnala v korist upravičencev. Bila je namreč dolžna upoštevati tudi javni interes glede na nakazilo kupnine v proračun Republike Slovenije.
Pri obravnavani bančni garanciji gre za brezpogojno garancijo, kar jasno izhaja iz njenega tretjega odstavka. Če bi morala tožeča stranka zahtevi za unovčenje garancije predložiti originalno pismo kot naročnika garancije, bi ta lahko predložitev pisma pogojevala z ugovori iz temeljnega pravnega posla (pogodbe, sklenjene med njo in pravno prednico tožeče stranke). Zahtevek za unovčenje bančne garancije se tako ne bi razlikoval od zahtevka, ki ga ima tožeča stranka iz temeljnega pravnega posla. To pa ni namen brezpogojne bančne garancije.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil naročnik tudi jamčevalne zahtevke iz naslova stvarnih napak na delih, ki so jih za glavnega izvajalaca izvedli podizvajalci, dolžan uveljavljati proti glavnemu izvajalcu. Pogoj za uspešno uveljavljanje enih in drugih, torej napak del glavnega izvajalca in napak del njegovih podizvajalcev, je njihova pravočasna in pravilna notifikacija glavnemu izvajalcu.
OZ člen 82, 83, 239/2. ZOR člen 1065, 1069, 1071. ZBan-1 člen 177, 178. ZTFI člen 8.
lombardni kredit - lombardni posel - kreditna pogodba - zavarovanje kreditne obveznosti - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - sporno pogodbeno določilo - nejasno pogodbeno določilo - pogodba o izvajanju investicijskih poslov in storitev - vrednost delnic
Razlikovalni znak, ki takšen posel (lombardni kredit) ločuje od običajne kreditne pogodbe po 1065. členu ZOR, je ravno v obliki zavarovanja kreditne obveznosti in pravici kreditodajalca, da v primeru kreditojemalčeve neizpolnitve na podlagi 1071. člena ZOR proda zastavljene vrednostne papirje brez sodne intervencije.
Ker tožnik ni dokazal, da se je banka s pogodbama zavezala spremljati vrednost zastavljenih delnic in jih v primeru padca pod dogovorjeno kritno razmerje prodati, je zaključek, da toženka ni ravnala protipravno, ker tega ni storila, povsem pravilen.
Obveznosti, ki bi jih po pričakovanjih revidenta morala izpolniti toženka, so glede na določbo 8. člena ZTFI sicer lahko sestavni del pogodbe o izvajanju investicijskih poslov in storitev, ki pa glede na ugotovljeno dejansko stanje ni bila sklenjena. Brez posebnega dogovora lombardni kredit ne vključuje obveznosti banke, ki se nanašajo na investicijske posle in storitve oziroma na pravila o prometu z nematerializiranimi vrednostnimi papirji.
predlog za dopustitev revizije - gradbena pogodba - pristop k dolgu - neposredni zahtevek podizvajalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018123
ZPP člen 184, 184/2, 185, 187, 339, 339/1, 343, 343/4. ZKZ člen 22. OZ člen 86. URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe - napake volje - zmota - prekluzivni rok - tožbeni zahtevek - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - pravica do poštenega sojenja - pritožba - pravni interes za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavrženje pritožbe
Če sodišče ne odloči o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, stranke ne morejo urediti, kaj je predmet odločanja. S tem je kršena njihova pravica do poštenega postopka (22. člen Ustave).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018099
OZ člen 12, 633, 633/3, 649, 649/1, 652, 653, 653/2, 659, 659/1, 659/2, 660. ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3. Posebne gradbene uzance uzanca 9, 9-5, 9-6, 9-8, 34, 34/2.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - cena gradbenih del - dodatna dela - presežna dela - nepredvidena dela - trditveno breme - substanciranje trditev - sklicevanje na dokaz - trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - naročilo dodatnih del - očitna napaka - grajanje očitne napake - pregled in prevzem opravljenih del
V obravnavanem primeru je gradbena pogodba vsebovala klavzulo „ključ v roke“, vendar za točno določno našteta dela, hkrati pa je bilo tudi izrecno dogovorjeno, da se bodo druga, več ali kasnejša dela zaračunala posebej. Kadar predmet gradbene pogodbe s klavzulo „ključ v roke“ ni celoten objekt, ampak zgolj posamezne vrste gradbenih del, obsega takšna cena vrednost tistih vrst del, za katera je s pogodbo določeno, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, četudi so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.
koncesijska pogodbo - odstop od pogodbe - fiksni pravni posli - rok za izpolnitev obveznosti - pogodbena kazen
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena. Za presojo fiksnosti roka za pridobitev gradbenih dovoljenj sta bistveni naslednji dejanski okoliščini, pravdni stranki sta se dogovorili za pogodbeno kazen za primer zamude z izpolnitvijo tožene stranke, tožeča stranka pa se je še dve leti za tem, ko se je iztekel pogodbeno določen rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, s toženo stranko dogovarjala glede čimprejšnje izpolnitve obveznosti, pri čemer iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi ji v tem obdobju pustila primerni dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi teh okoliščin pravilno sklepali, da rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, določen v koncesijski pogodbi, ni fiksen.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovanjske stavbe - skupni deli stavbe - skupna kotlovnica več objektov - stroški upravljanja - stroški ogrevanja - stroški ogrevanja skupne kotlovnice - dogovor o upravljanju - plačilo stroškov po porabi - plačilo stroškov upravljanja - neupravičena pridobitev - ureditev spornih razmerij v nepravdnem postopku
SZ-1 v situacijah, ko dogovora o upravljanju skupnih delov, ki služijo več nepremičninam ali večstanovanjskim stavbam (konkretno kotlovnice), ni mogoče doseči, izrecno predvideva ureditev spornih razmerij (zgolj) v okviru nepravdnega postopka (četrti odstavek 23. člena SZ-1). Posledično ni mogoče uporabiti pravila iz drugega odstavka 30. člena SZ-1, po katerem za plačilo stroškov upravljanja, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim sklepom.
Zaradi spoštovanja obveznosti vgradnje merilnika in plačevanja stroškov po dejanski porabi namreč ne more biti sankcionirana toženka, ki je (edina) ustrezno zagotovila merjenje porabe toplote v skladu z 93.a členom EZ. Ker je toženka tožnici plačevala porabo kurilnega olja glede na nameščeni kalorimeter na toplotnem vodu, tudi ni podana toženkina „obogatitev“, kot pogoj iz 190. člen Obligacijskega zakonika.
V obravnavanem sporu sta stranki v 8. členu Pogodbe sami uredili posledice odpovedi kreditne pogodbe. Tako sta v Pogodbi jasno določili, da zamuda s plačilom preide v težjo kršitev pogodbe, ki lahko po izbiri kreditodajalca vodi do odstopa od pogodbe (odstopno upravičenje). Prav ta razlog pogodbene razveze je namreč še posebej pogost pri kreditnih pogodbah. Zaradi kršitve pogodbene obveznosti je tožnica pridobila pravico zahtevati predčasno izpolnitev obveznosti, to je povrnitev preostalega dolga.
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da se je druga toženka zavezala za izpolnitev obveznosti vračila celotnega kredita oziroma za izpolnitev „vseh obveznosti po pogodbi“, za kar je prevzela poroštvo. Ker iz Pogodbe ne izhaja, da bi druga toženka svojo poroštveno zavezo omejila, odgovarja tudi za predčasno zapadlo obveznost, ki je posledica odstopnega upravičenja tožnice, kot je bilo to izrecno dogovorjeno v 8. členu Pogodbe (četrti odstavek 1017. člena OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4002846
OZ člen 467. ZPPSL člen 104, 149, 156. URS člen 26.
stečajni postopek - javna dražba v stečajnem postopku - stečajna masa - prodaja pravne osebe - prodaja premoženja - povrnitev škode - odgovornost stečajnega senata - odgovornost stečajnega upravitelja - odgovornost države
V konkretnem primeru je šlo za prodajo pravne osebe in v tem okviru za prodajo spornih parcel, pri čemer bi bilo treba morebitno ukinitev „statusa splošnega ljudskega premoženja“ na teh parcelah (šele) doseči v upravnem postopku. Iz Pogodbe o prodaji pravne osebe ne izhaja, da naj bi riziko naknadnega nevpisa lastninske pravice na spornih parcelah nosil prodajalec. Zato je v kontekstu uveljavljanja odškodninske odgovornosti stečajnega upravitelja kot nosilca javnih pooblastil odločilna zgornja ugotovitev in posledična privolitev tožnice v nakup premoženja stečajne dolžnice, ki je obsegalo tudi sporne nepremičnine.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 29, 29/4. ZIPRSO607 člen 21, 21/3.
dopuščena revizija - poslovni prostori - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - način odpovedi najemne pogodbe - država kot najemnik
ZIPRS0607, v razmerju do ZPSPP predstavlja kasnejši zakon, saj se je začel uporabljati šele s 1. 1. 2006. Za najemna razmerja, ki so jih v letih 2006 in 2007 sklenili neposredni proračunski uporabniki, se tako (primarno) uporabijo določila ZIPRS0607. To velja tudi za najemna razmerja, katerih predmet so poslovni prostori.
ZIPRS0607 glede najemnih pogodb določa le, da so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, če ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ne pomeni nedopustne grožnje po določbi 46. člena OZ.
OZ člen 33, 33/5, 247, 247/1, 250, 251, 251/1, 251/2.
dopuščena revizija - glavna pogodba - predpogodba - pogodbena kazen - izpolnitev obveznosti - akcesornost - pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe - prekluzivni rok
Tožnica ima pravico do zahtevanega plačila pogodbene kazni, dogovorjenega za primer neizpolnitve obveznosti iz predpogodbe, le, (1) če je bila veljavno dogovorjena njena pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe in (2) če je ta prenehala, ker je v posledici toženčeve kršitve predpogodbe zahtevala plačilo pogodbene kazni (in s tem uresničila svoje odstopno upravičenje). Če pogodbeno razmerje iz kakšnega drugega razloga ne velja oziroma razpade (npr. zaradi poteka časa), pogodbena kazen odpade.
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, drugačne razmere še ne pomenijo zelo neugodnih razmer. Da bi bile razmere bistveno bolj neugodne od predvidenih, tako tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretno zatrjevala.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002836
OZ člen 133, 133/3, 164, 187, 188, 646, 664. ZDARS člen 3.
povrnitev premoženjske škode - zmanjšana tržna vrednost nepremičnin - splošno koristna dejavnost - DARS - gradnja avtocest - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - gradbena pogodba
V sodbi II Ips 502/2004 z dne 22. 6. 2005 je Vrhovno sodišče presojalo odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, ki je bila utemeljevana z v bistvenem enakimi dejanskimi značilnostmi in ob enaki pravni ureditvi kot v tej zadevi. Zavzelo je stališče, da za škodo, ki nastane lastnikom zemljišč zaradi gradnje avtocest, odgovarja Republika Slovenija in ne DARS. Stališče je utemeljevalo z analizo besedila drugega in tretjega odstavka 3. člena ZDARS po noveli iz leta 2003 (Uradni list RS, št. 126/2003). Po teh zakonskih določbah DARS opravlja naloge iz prvega odstavka 3. člena v imenu Republike Slovenije, naloge iz drugega odstavka pa v svojem imenu, vendar za račun Republike Slovenije. Med prve sodijo naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest. Pritrditi je mogoče stališču, da v ta sklop zakonsko opredeljenih nalog sodijo skoraj vsi vzroki, zaradi katerih nastaja lastnikom okoliških zemljišč škoda ob gradnji (poškodbe zgradb, instalacij, parkirišč, hrup, estetski videz, poslabšana lokacija zaradi avtoceste ipd.). Povsem podrejen položaj DARS-a glede na državo je še podkrepljen s tem, ker so zemljišča in avtocesta, ki je speljana preko teh zemljišč, last države in ne DARS-a, ker je država njen edini delničar in ker je zastopanje države določeno v samem zakonu in sta zato vsebina in obseg zastopanja razvidna za vse, ki se na to tudi smejo zanašati. Čeprav je v pogodbenem razmerju z izvajalcem del (tretjo toženko) zastopal DARS, pa je ravnal v bistvenem le kot „podaljšana roka“ države.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - POGODBENO PRAVO
VS3006571
ZZZ-1 člen 8, 8/1, 9, 9/1, 18, 19. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, člen 1, 22, 23.
delavci napoteni na delo v tujino - povrnitev stroškov za nastanitev - veleposlanik - rezidenca - najem rezidence - depozit
Predmet najemne pogodbe, sklenjene med A. najemodajalcem in tožencem kot najemnikom, je bila rezidenca. Iz določb Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in 8. ter 9. člena ZZZ-1 jasno izhaja, da je za zagotovitev prostorov rezidence, kot tudi drugih (poslovnih) prostorov odgovorna tožnica, vključno z njihovimi stroški. Prostori diplomatskega predstavništva predstavljajo tožnico, odražajo njen ugled in se uporabljajo za izvrševanje njenih nalog. Ob dejstvu, da so bili prostori najeti za rezidenco in jih je tožnica kot take tudi uporabljala, je jasno, da s tem povezane stroške nosi tožnica, ne glede na to, kdo je nastopal kot dejanska pogodbena stranka (najemnik), še zlasti ob dejstvu, da je tožnica omogočala veleposlanikom, da pri najemu rezidence lahko nastopajo kot pogodbena stranka.