Pri kontragaranciji so vzpostavljena drugačna pravna razmerja kot pri garanciji. Med naročnikom kontragarancije in njenim upravičencem ni nobenega osnovnega razmerja, na podlagi katerega bi naročnik lahko uveljavljal kakršenkoli ugovor v smislu določbe tretjega odstavka 1087. člena ZOR.
Glede na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je tožena stranka že med izvajanjem del napake podjemniku (tožeči stranki) notificirala, ni pravilen zaključek, da bi morala to storiti ponovno po zaključku izvajanja del. Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak dosežen še v večji meri, kot če naročnik izvajalca o napakah obvesti ob prevzemu del.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017698
ZPP člen 337, 337/1, 370/3. OZ člen 635, 635/1, 636.
podjemna pogodba - pogodba o delu - stvarne napake - odgovornost za napake - odprava napak - vrnitev kupnine - prenehanje pravice - zastaranje - enoletni prekluzivni rok - trditveno in dokazno breme
Enoletni prekluzivni rok po prvem odstavku 635. člena OZ, je glede na to, da so bila z dopisom z dne 6. 1. 2012 dogovarjanja pogodbenih strank v zvezi z odpravo napak končana, do vložitve tožbe dne 5. 2. 2013 že potekel. Po prvem odstavku 635. člena OZ namreč naročnik (v obravnavani zadevi je to tožnica), ki je podjemnika (torej toženko) pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu od tega obvestila ne more več sodno uveljavljati svoje pravice.
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali so naročniki v skladu s 6. členom Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju zavezani plačilo podizvajalcu opraviti zgolj na podlagi predložene, s strani izvajalca potrjene situacije podizvajalca in mimo pogojev, kot jih določa 631. člen Obligacijskega zakonika.
- Ali je koncesionar v okoliščinah konkretnega primera, ko je prvostopenjsko sodišče na podlagi proste presoje dokazov ugotovilo, da je koncesionar zagotovil predelavo izrabljenih avtomobilskih pnevmatik, upravičen do plačila za opravljene storitve, čeprav koncedentu ni predložil vseh specifičnih listinskih dokazil, naštetih v 17. členu Koncesijske pogodbe.
- Ali lahko koncesionar dokazuje opravo storitev predelave izrabljenih avtomobilskih pnevmatik s katerimikoli dokaznimi sredstvi, ali pa lahko to stori zgolj s specifičnimi listinskimi dokazili, naštetimi v 17. členu Koncesijske pogodbe.
- Ali sta sodišči prve in druge stopnje napačno interpretirali določbe 17. člena Koncesijske pogodbe s tem, ko sta presodili, da neprekinjena veriga mednarodnih tovorni listin, ki izpričujejo transport od tožeče stranke do predelovalca, ne ustreza dokazilom, naštetim v 17. členu Koncesijske pogodbe.
- Ali glede na to, da so izrabljene avtomobilske gume generične stvari, v skladu s Koncesijskim aktom in Koncesijsko pogodbo zadošča, da koncesionar predloži koncedentu listine o oddaji v predelavo tiste količine izrabljenih avtomobilskih gum, ki jih je sam predal tuji pravni osebi, ali pa mora dokazati, da so bile oddane točno tiste izrabljene avtomobilske gume, ki jih je sam predal predelovalcu.
- Kdaj je izpolnjen pogoj, da je terjatev pripoznana v smislu določila 631. člena OZ.
- Ali je mogoče neposredno plačilo od naročnika zahtevati z uporabo določila 190. člena OZ, kadar niso izpolnjeni pogoji za uporabo določila 631. člena OZ, oziroma ali se z uporabo 190. člena OZ lahko doseže enak učinek kot z uporabo 631. člena OZ, to je neposredno plačilo s strani naročnika podizvajalcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002705
OZ člen 596, 596/3, 597, 597/3. ZPP člen 367a, 367a/1.
najemna pogodba - zakupna pogodba - stvarne napake - funkcionalne pomanjkljivosti stvari - neizpolnitev pogodbe - notifikacija napak - odgovornost za napake - jamčevalni zahtevek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožba - opredelitev do navedb v pritožbi
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali najemnik v situaciji, ko je najemodajalcu, ki je bil izročil predmet najema s stvarnimi napakami, na temelju ustne seznanitve znana najmanj ena stvarna napaka, ki predstavlja bistveno funkcionalno pomanjkljivost predmeta najema, ohrani pravico sklicevati se na jamčevalne zahtevke iz 3. odstavka 597. člena OZ in njihove pravne posledice ne glede na to, ali je glede te napake (in drugih stvarnih napak) podal najemodajalcu pisno notifikacijo;
- ali najemnik, ki opusti notifikacijo (stvarnih) napak predmeta najema, izgubi le pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake, ne pa tudi drugih pravic iz naslova jamčevanja (najemodajalca) za napake, ali pa izgubi tudi slednje;
- ali se je sodišče druge stopnje opredelilo do vseh bistvenih očitkov v točkah 3.4.2. in 3.4.3. pritožbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora kupec, ki še ni plačal (celotne) kupnine in v pravdi nastopi kot tožena stranka, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje kupnine, vložiti nasprotno (oblikovalno) tožbo ali zadošča ugovor.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožnice v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017660
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 333, 333/3, 333/4. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - učinki obveznosti - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - trajno dolžniško razmerje - odpoved - uporaba komunalne infrastrukture - primeren čas za odpoved - primeren odpovedni rok - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilne uporabe določb tretjega in četrtega odstavka 333. člena Obligacijskega zakonika ter 99. člena Stvarnopravnega zakonika.
Sporno je, ali je promet z objektom, ki je opredeljen kot neskladna (ali druga nedovoljena) gradnja, prepovedan že od izgradnje ali od inšpekcijske odločbe ali celo šele od zaznambe inšpekcijskega ukrepa v zemljiški knjigi dalje.
Zakonske določbe, ki bi prepovedovale pravni promet s črno gradnjo, ni. Jezikovna razlaga določb 158. člena ZGO-1 kaže, da je podlaga prepovedi upravna odločba. Upravna odločba ne učinkuje retroaktivno.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja pa izhaja, da bi revidentka mogla in morala vedeti, da v okoliščinah konkretnega primera morebitnih (neformalnih) ustnih izjav predstavnikov toženke (mimo kreditnega odbora) ni mogoče šteti za izjavo volje toženke za sklenitev pogodbe o dolgoročnem kreditu.
Res je pisnost kreditne pogodbe predpisana predvsem v interesu kreditojemalca kot (načeloma) šibkejše stranke, vendar neupoštevanje obličnosti kreditojemalcu ne more biti v škodo, kadar se sam zavzema za veljavnost ustno sklenjene pogodbe; nosi pa seveda dokazno breme glede njenega obstoja in vsebine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4003003
OZ člen 832, 832/1, 834, 834-2.
dopuščena revizija - pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe brez odpovednega roka - odpravnina - razlogi, ki izključujejo odpravnino
V obravnavanem primeru ugotovljena naklepna kršitev Pogodbe predstavlja tako resen vzrok, na podlagi katerega je bila tožena stranka upravičena odstopiti od pogodbe brez odpovednega roka (832. člen OZ v zvezi z 8. členom Pogodbe), kot tudi krivdni razlog, ki izključuje odpravnino po 2. točki 834. člena OZ.
prenovitev - novacija - prenos pogodbe - prevzem dolga - sprememba dolžnika v obligacijskem razmerju
Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena OZ gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer 1.) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), 2.)izrecno izražena volja, da se opravi novacija (324. člen OZ), in 3.) sprememba glavnega predmeta obveznosti oziroma pravne podlage (323. člen OZ).
Ob dejanski ugotovitvi sodišč nižjih stopenj, da med strankama ni bilo pogodbene volje za prenovitev sklenjenih posojilnih pogodb, so revizijska izvajanja, ki izpodbijajo zaključek sodišča prve stopnje, da novacija ni bila sklenjena že zato, ker na listini z dne 18. 3. 2009 niso bile navedene vse pogodbene stranke, povsem nepomembna. Navedeni revizijski razlogi se namreč nanašajo le na obstoj splošnih predpostavk za veljavnost sklenitve pravnih poslov, ki pa ob pomanjkanju posebnih pogojev za veljavnost novacije ne morejo privesti do drugačnih materialnopravnih zaključkov.
Do spremembe subjektov obligacijskega razmerja lahko pride na podlagi različnih pravnih poslov. Ker se v konkretnem primeru postavljene trditve toženca nanašajo na spremembo dolžnika v obligacijskem razmerju, jih je potrebno presojati z uporabo določb o prenosu pogodbe ali o prevzemu dolga. V obeh primerih mora sodišče v primeru spora ugotoviti pravo pogodbeno voljo strank, ki je dejansko vprašanje. Iz ugotovljenih dejstev glede vsebine pogodbene volje izhaja, da ni prišlo do spremembe subjektov obligacijskega razmerja po sklenjenih posojilnih pogodbah, zato materialnopravni zaključek o sklenitvi kateregakoli od zgoraj navedenih poslov, s čimer bi toženec lahko izpodbil svojo pasivno stvarno legitimacijo, ni mogoč.
Prodajalčeva izpolnitev pogodbe je izročitev nepremičnine, ki mora biti kupcu dana z lastnostmi, določenimi v prodajni pogodbi, sicer ima kupec pravico odkloniti njen prevzem. Ob sočasnosti izpolnitve za kupca, ki prevzem nepremičnine odkloni brez zakonskega razloga, nastopi tudi obveza plačati kupnino. Ker normalno, običajno rabo stanovanja izključujeta že potrebna menjava parketa v dnevno bivalnem prostoru in menjava sifona v kopalnici, toženec tožnici ni ponudil stanovanja zgolj z manjšimi napakami, ki ne ovirajo njegove normalne uporabe ne glede na vrednost njihove odprave. Tožnica stanovanja ni bila dolžna prevzeti in ne plačati zadnjega obroka kupnine, toženec pa ni imel pravice odstopiti od pogodbe.
Odvetnik, pooblaščen za zastopanje tožnice v pravdnem postopku, bi moral tožnici, ko ji je izročil sodbo višjega sodišča, pojasniti, kdaj je to sodbo prejel in kdaj se izteče rok za vložitev revizije. Tožnica je namreč ves čas trajanja pravdnega postopka trdila, da bo uporabila vsa dovoljena in mogoča pravna sredstva (torej tudi revizijo). Odvetnik ji je ob izročitvi sodbe višjega sodišča celo svetoval, naj si za vložitev revizije zagotovi drugega odvetnika. Torej je vedel, da tožnica namerava vložiti revizijo. Na izročeni sodbi višjega sodišča pa je bil zapisan drug, kasnejši datum brez pojasnila, kaj ta datum predstavlja.
Ne glede na napačen materialnopravni zaključek pritožbenega sodišča o odvetnikovi protipravnosti pa je odločitev pritožbenega sodišča, ki je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, pravilna. Tožnica ni dokazala nastanka škode, saj ni dokazala, da bi s pravočasno vloženo revizijo uspela.