CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084786
ZST-1 člen 16, 19, 19/2, 32, 32/1. ZPP člen 39, 39/1, 44, 108, 180. ZST-1 tarifna številka 4013.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po ZST-1 - taksa za predlog za izdajo začasne odredbe - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - poziv stranki na popravo tožbe - poprava vrednosti spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - popolnost tožbe
V procesni situaciji, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožnico k popravi in dopolnitvi tožbe zaradi opredelitve tožbenega zahtevka, je lahko tožba šele z dopolnitvijo oz. popravo postala popolna (108. člen, 180. člen ZPP). Šele tedaj je moglo postati jasno, kaj je predmet tožbe (in s tem predloga za izdajo začasne odredbe) in koliko znaša vrednost spornega predmeta (za posamezni zahtevek). Poziv sodišča k popravi tožbe je zato vplival na odmero sodne takse za postopek z začasno odredbo. Dokler ni jasno, kaj tožnica s tožbo uveljavlja in kolikšna je vrednost spora, odmera sodne takse za postopek z začasno odredbo (za zavarovanje enega od zahtevkov) ni mogoča.
začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - predmet zavarovanja z začasno odredbo - neprimernost predmeta zavarovanja - premoženje dolžnika - premoženje tretjega - pravica upnika do izjave - reševanje predhodnega vprašanja - ničnost pogodbe o preužitku
Zavarovanje se lahko nanaša samo na premoženje dolžnika, ne tretje osebe, ki ni stranka tega postopka. Prepoved razpolaganja dolžniku s premoženjem, ki ni več njegovo, je brez pomena, kot je to pravilno navedlo tudi sodišče prve stopnje
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nov predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - stik otroka s staršem - stiki med šolskimi počitnicami - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - posebej utemeljeni razlogi - dokazni standard verjetnosti
Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje, ureja stike med otroki in starši. Sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne išče optimalnega načina stikov z nerezidenčnim staršem, saj je to predmet končne odločbe, začasne odredbe pa niso sredstvo - kot je bilo že prej poudarjeno - za sprotno urejanje (začasno že urejenih) razmerij.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084796
ZIZ člen 272, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - učinek sklepa o začasni odredbi - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - varstvo potrošnikov
Začasna odredba, ki zadržuje učinkovanje pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve preprečuje, da bi terjatev iz pogodbe zapadla in bi upnik v izvršilnem postopku lahko učinkovito uveljavil plačilo terjatve, preden bi bilo v sporu o veljavnosti pravnih naslovov pravnomočno odločeno. Ker takšna začasna odredba toženi stranki ne prepoveduje, da bi v izvršilnem postopku poizkusila uveljaviti plačilo terjatve, ali da z njo razpolaga, grožnja z izrekom denarne kazni ni potrebna, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084668
ZIZ člen 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273. URS člen 23.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sporazum o ustanovitvi hipoteke - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravica do sodnega varstva - oblikovalna odločba - abstraktna nevarnost - enotna sodna praksa - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sisbon
Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.
Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084684
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - abstraktna nevarnost - narok v postopku zavarovanja terjatev - dokazni standard verjetnosti - nasprotujoče si trditve stranke - nesklepčnost trditev - dokazno breme - enakovrednost dokazov obeh strank - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij
Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.
Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - odmera preživnine z začasno odredbo - začasna preživnina - ogroženost otrokovega preživljanja - določitev višine preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - stroški preživljanja - pridobitne zmožnosti staršev - višji dohodki enega od zakoncev - življenjski standard - zastopanje po odvetniku
Pri določitvi začasne preživnine se upošteva vsebinski kriterij zagotavljanja temeljnih otrokovih potreb, kar praviloma pomeni nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - neznatna škoda - subjektivni pogoji - neizvedba dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Večinska sodna praksa je resda zelo stroga pri ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja za izdajo začasnih odredb za zavarovanje denarne terjatve, vendar pa so tudi primeri, ko je treba dejstva, ki kažejo na nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ v okoliščinah konkretnega primera presojati širše oziroma v kontekstu celotnega dolžnikovega ravnanja.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo toženka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora zato sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa vsakega posameznega njenega ravnanja posebej.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - obseg stikov - največja korist otroka - stiska otroka
V dokaznem postopku je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je A. A. po sklenjeni začasni sodni poravnavi pri očetu prespala le enkrat med zimskimi počitnicami 2024, kasneje pa ne več; da so šola, CSD in zagovornica otroka opažali stisko v zvezi z izvajanjem stikov, predvsem glede prenočevanja deklice pri očetu; da deklica nima težav s tem, da gre popoldne k očetu, težava pa je, ker naj bi šla za cel vikend, ona pa ne želi prespati pri njem; da je na A. A. veliko breme, da se mora vsakič odločiti, ali bo prespala pri očetu ali ne; da je deklica na začetku zagovorništva zavračala zgolj nočitve pri očetu, na zadnjih dveh srečanjih pa je začela izkazovati popolno nenaklonjenost do stikov z očetom; da se je situacija izrazito izboljšala, ko je bila sprejeta začasna sodna odločba, da se A. A. ne sili k prenočevanju, če tega ne bo želela, ker pa se je pomladi in poleti 2024 deklico ponovno začelo siliti k prenočevanju pri očetu, so se znova pojavile še večje stiske. Nobenega dvoma zato ni, da možnost dogovarjanja ali izražanja želja trenutno ni na mestu, prav tako ne možnost prenočevanja pri očetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084385
ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - neizvedba dokazov - sklepčnost trditev
V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna, sklepčna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja tožene stranke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožeča stranka. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh navedb tožene stranke, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov, to je tudi po zaslišanju bančnih uslužbencev.
Glede na to in ker je bila veljavnost začasne odredbe vezana na iztek 30 dnevnega roka po pravnomočnosti sodbe o tožbenem zahtevku, je izpodbijana odločitev o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, oprta na prvi odstavek 278. člena ZIZ, pravilna.
SPZ člen 32, 33, 33/3. ZIZ člen 15, 226, 226/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - protipravnost posega v posest - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nedenarna nenadomestna obveznost - izvedba predlaganih dokazov - prekinitev postopka zaradi stečaja - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - neprerekana dejstva
Skladno s tretjim odstavkom 33. člena SPZ lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da protipravnosti posega v posest ni mogoče izključiti s pravnim poslom. Nedopustno je reševanje sporov med najemnikom in najemodajalcem na način, da se skuša najemojemalca prisiliti k plačilu najemnine ali stroškov z odklopom elektrike, vode, ipd.
Ker je toženec tisti, ki je odklopil elektriko in prekinil dotok vode v lokala tožnikov, oziroma je bilo to storjeno po njegovem nalogu, je on tisti, ki mora vzpostaviti prvotno stanje ne glede na to, če bi to lahko naredila tožnika ali kdo tretji. Razlog za to je v nujnosti hitrega ukrepanja.
Tožencu ni mogoče naložiti vzpostavitve prejšnjega stanja na način, ki presega njegova motilna ravnanja.
Prepoved nadaljnjega motenja presega domet regulacijske začasne odredbe. Izdaja začasne odredbe je pridržana za izjemne situacije, ko je treba zaradi preprečitve nenadomestljive škode ali nasilja še pred zaključkom kontradiktornega postopka začasno urediti med strankama postopka sporno razmerje; morebitnih bodočih motenj posesti z regulacijsko začasno odredbo ni dopustno urejati.
Za izrek denarne kazni po 226. členu ZIZ zgolj s stopnjo verjetnosti ugotovljena dejstva ne zadostujejo.
Materialnopravno zmotno stališče tožnikov, da se lahko predlagana denarna kazen izreče za vsak dan kršitve, sodišču ne daje podlage za odločanje preko zneska, navedenega v predlogu za izdajo začasne odredbe.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 68, 71.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost - verjetnost obstoja nevarnosti - kumulativno določeni pogoji - razpolaganje s premoženjem - prepoved razpolaganja s premoženjem - sredstva rezervnega sklada - etažni lastniki kot stranka postopka - izmikanje - prostovoljno plačilo
Pri subjektivni nevarnosti mora ogroženost za uveljavitev terjatve izhajati iz dolžnikovega razpolaganja s premoženjem. Dejstvo, da toženka ni prostovoljno plačala tožničine terjatve, ne pomeni "razpolaganja s premoženjem, ki kaže na to, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena". Tudi odklonitev sodelovanja pri primopredaji ni takšno ravnanje, ki bi bilo podlaga subjektivne nevarnosti uveljavitve tožničine denarne terjatve, saj je posledica takšne odklonitve, da lahko zapisnik o sprejemu in izročitvi del sestavi sama tožnica brez toženke, skladno s Posebnimi gradbenimi uzancami. Enako velja za odklonitev predložitve seznama neplačnikov, stanja zbranih sredstev, seznama etažnih lastnikov in njihovo porazdelitev obveznosti. Ta ravnanja namreč niso usmerjena v zmanjševanje toženkinega premoženja oziroma ogrožanje uspešnosti morebitne izvršbe, niti niso očitana toženki (etažni lastniki), ampak upravniku v zvezi z njegovimi obveznostmi po 68. in 71. členu SZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083438
ZPlaSSIED člen 87, 87/4. OZ člen 783, 783/1, 783/3. ZFPPIPP člen 14, 14/2-1. ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14, 397/1-14a.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - verjetnost terjatve - pogodba o plačilnih storitvah - okvirna pogodba - odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev - prenehanje mandatne pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odpoved naročniškega razmerja - zaprtje računa - prepoved zaprtja transakcijskega računa - uporaba sodne prakse - enotnost sodne prakse - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - dokazovanje - hude posledice
Med posle iz tretjega odstavka 783. člena OZ se uvršča tudi nadaljnje izvajanje storitev banke po njeni odpovedi okvirnih pogodb o plačilnih storitvah, in sicer vse dokler uporabniki nimajo možnosti skleniti takih pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Naročitelj, ki nima drugega računa, namreč skrbi za takšne posle po naravi stvari ne more prevzeti na drugačen način. Dolžnost banke pa ni neomejena in lahko po določenem času zaradi neskrbnega ravnanja uporabnika tudi ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo bistvenih okoliščin, na katerih temeljijo stališča iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo, zato jih je napačno razumelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083909
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - začasno zadržanje - tehtanje ustavnih pravic - zaščita potrošnika - pravica do sodnega varstva - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - sodna praksa Sodišča EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - opredelitev do navedb strank - dodatna izvedba dokazov - kršitev pravice do izjave
Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič, izvedba dokaza tudi ni zamudna. Poleg tega je bilo zaslišanje predlagano v fazi odločanja o ugovoru, torej potem, ko je bila začasna odredba že izdana.
začasna odredba o preživnini - otroški dodatek - višina preživnine
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno in življenjsko sprejemljivo pojasnilo, kako je ocenilo nujne življenjske stroške za mladoletnega otroka in da predlagateljica ni niti konkretizirano navajala niti ni dokazala, da so stroški samoplačniških terapij nujni za razvoj mladoletnega otroka.
tožba za ugotovitev stvarne služnosti - prepovedni in odstranitveni zahtevek - nastavitev ovire - izdaja regulacijske začasne odredbe - razveljavitev začasne odločbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - onemogočanje uporabe služnostne poti - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - verbalni napad - načelo restrikcije - dokazni standard verjetnosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Bistveno vprašanje je, ali je kljub postavitvi ovir na in ob poti možna uporaba poti s strani tožnikov, torej izvrševanje služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili v korist vsakokratnih lastnikov nepremičnine, oziroma, ali postavitev ovir predstavlja motenje služnosti do te mere, da sta tožnika upravičena do sodnega varstva na podlagi 212. člena SPZ že v okviru postopka za izdajo začasne odredbe.
Treba je upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, kar smiselno zatrjuje pritožnica. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani. V ta namen mora sodišče opraviti vsa dejanja, preko katerih bi bilo mogoče vročiti pisanje neposredno stranki in torej postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki (vključno s sklepom o postaviti začasnega zastopnika).
kršitev pravice do izjave - odmera preživnine z začasno odredbo - začasna odločba o preživljanju otroka - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ogroženost otroka - neplačevanje preživnine - pravica stranke do izjave v postopku - vezanost sodišča na predlog
Predlagateljica v predlogu ni navedla izvršilnega sredstva, čeprav je izbira (pravilnega) izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe ena od materialnopravnih predpostavk za njeno dopustnost in utemeljenost.
Novejša sodna praksa vzpostavlja drugačen način vrednotenja ravnanj starša, ki brez utemeljenega razloga opušča starševsko skrb, s tem, ko ne plačuje preživnine. To ne pomeni, da ni treba ugotavljati ogroženosti otroka, gre zgolj za drugačno vrednotenje/tehtanje predpostavk v zvezi z ogroženostjo otroka. Nenazadnje je takšno vrednotenje potrebno, da se prepreči zloraba pravice - torej če se izkaže, da je osrednji namen predlagatelja s predlogom za izdajo začasne odredbe oziroma nasprotnega udeleženca s predlogom za zavrnitev začasne odredbe zgolj dejansko izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom.
ZIZ člen 81, 81/3, 83, 83/1, 83/2, 84, 84/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-1. SPZ člen 40, 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil - ustrezno sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - osebno motorno vozilo - uradna evidenca motornih vozil - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podatki AJPES - prodaja motornega vozila - prenos lastništva na vozilu - izročitev motornega vozila - izročitev ključev vozila - izročitev vozil v posest - dejanska oblast nad stvarjo - rubež vozila - rubež stvari, ki so v posesti tretjega - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - premoženjska škoda - nemožnost uporabe vozila - konkretizacija trditev - standard natančnosti in konkretiziranosti opredelitve - nedopustna pritožbena novota - posestno stanje - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).
Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.
Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.