IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v celoti glasi:
"I. Ugovoroma nasprotnih udeležencev zoper sklep o začasni odredbi z dne 1. 9. 2025 se delno ugodi in se sklep o začasni odredbi razveljavi v delu, ki se nanaša na točko 1, točko 3, peti in šesti odstavek točke 4 ter točke 5‑11 Kolektivnega dogovora z dne ..., objavljenega v Ur. l. RS, št. ...
II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne v delu, ki se glasi:
"Izvrševanje in izvajanje točke 1, točke 3, petega in šestega odstavka točke 4 ter točk 5-11 Kolektivnega dogovora z dne ... se do pravnomočnosti odločitve sodišča v glavni zadevi zadrži."
III. V preostalem delu se ugovora nasprotnih udeležencev zoper sklep o začasni odredbi zavrneta in se sklep o začasni odredbi potrdi v nerazveljavljenem delu, ki se nanaša na izdano začasno odredbo v delu, v katerem je do pravnomočne odločitve v tem sporu zadržano izvrševanje in izvajanje točke 2 ter prvega, drugega, tretjega, četrtega in sedmega odstavka točke 4 Kolektivnega dogovora z dne ..."
II. Pritožba se v preostalem delu zavrne in se potrdi izpodbijani nespremenjeni del sklepa.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Obstaja verjetnost, da ni bil izpolnjen že formalni pogoj, ki se zahteva za sklenitev kolektivne pogodbe po prvem odstavku 2. člena ZKolP, saj v. d. generalnega direktorja ni imel veljavnega pooblastila oziroma je svoja pooblastila prekoračil (72. in 73. člen OZ), kar pomeni, da gre za neobstoječ pravni posel, saj predlagatelj pravnega posla ni odobril.
Možnost preprečitve sprejetja katerega koli splošnega akta pomeni prevzemanje nalog vodenja in upravljanja predlagatelja, za katere je pooblaščena uprava, ter globok poseg v avtonomijo predlagatelja kot delodajalca. Ker je verjetno, da bo v prihodnje prišlo do take blokade sprejemanja splošnih aktov pri predlagatelju zaradi določbe točke 2 Kolektivne sporazuma, škode zaradi negotovosti, ali bodo predlagani splošni akti sprejeti, oziroma zamika njihovega sprejetja daleč v prihodnosti pa ne bo mogoče odpraviti z učinkom za nazaj, je predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazal pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
Pri ugotavljanju verjetnega nastanka bodoče težko nadomestljive škode ni treba izkazati, da ta že nastaja, zadostuje verjetnost, da bo do njenega nastanka brez začasne odredbe prišlo.
V zvezi s predlagano začasno odredbo je podana reverzibilnost, saj bodo v primeru odpovedi, premestitev ipd., ki jih bo v času zadržanja sprejel predlagatelj, delavci lahko uveljavljali sodno varstvo in dosegli reintegracijo (če bodo to uveljavljali). V primeru pravnomočno zavrnjenih zahtevkov bodo lahko zahtevali obnovo postopka. Kolektivni dogovor ni spremenil pogojev glede sodnega varstva v zvezi z odpovedmi in ne vpliva na tek prekluzivnega roka za vložitev tožbe, tako da morajo delavci predlagatelja, če zatrjujejo nezakonitost odpovedi, v vsakem primeru pravočasno vložiti tožbo na sodišče.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.