izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - izbrisno dovoljenje - izbris hipoteke - sklep o zavarovanju - pogodbena hipoteka - prisilna hipoteka - zavarovanje terjatve - sporazum o zavarovanju terjatve
Sodišče prve stopnje ne more zaključiti, da zemljiškoknjižno dovolilo zastavnega upnika ni primerna listina za predlagani vpis, če prej ne ugotovi, za kakšno hipoteko gre. Hipoteka je bila vpisana na podlagi sklepa sodišča z oznako Z, a zgolj na podlagi tega dejstva, brez vpogleda v listino, na podlagi katere je bila hipoteka vpisana, ni moglo sklepati, da ne gre za pogodbeno hipoteko
OZ člen 5, 7, 665. ZOR člen 1083, 1083/1, 1084, 1087, 1087/1, 1087/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - neodvisna bančna garancija - bančna garancija za odpravo napak - garancijska izjava - zloraba bančne garancije - temeljna načela obligacijskega prava - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - procesno trditveno in dokazno breme - odprava napake v garancijski dobi - odgovornost za stvarne napake
Namen neodvisne bančne garancije je preprečiti, da bi garant zavlačeval z izplačilom, dokler se ne bi ugotovilo, ali je obveznost iz temeljenega posla prekršena ali ne. V primeru spora o tem, ali je zavarovana obveznost prekršena, ne gre za zlorabo bančne garancije. Zloraba pravic iz bančne garancije je podana, če obstajajo jasni in likvidni dokazi, ki onkraj razumnega dvoma kažejo na zlorabo pravice, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. Materialno trditveno (in dokazno) breme za dejstva, ki vodijo do zaključka o zlorabi bančne garancije, leži na strani naročnika bančne garancije.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - prešolanje učenca osnovne šole - kršitev pravice do izjave v postopku - pritožba, vložena po izteku roka
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Njihova izdaja je omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Ni dvoma, da je treba k izdaji začasnih odredb pristopati restriktivno, ker imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074342
URS člen 22, 33. ZOPNI člen 4, 4-8, 6, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-4, 21, 21/3, 24, 24/1, 28. ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - zaseženo premoženje - premoženje nezakonitega izvora - prikrivanje premoženja - vlaganja v nepremičnino - financiranje investicij - finančna preiskava - načelo sorazmernosti - pravica do izjave - pravica do zasebne lastnine - odločanje brez razpisa naroka - viri sredstev
Predmet začasnega zavarovanja in začasnega odvzema ne presega obsega premoženja, za katerega tožnica s tožbo zahteva odvzem. Zato že iz tega razloga ni začasno zaseženo oziroma začasno odvzeto več, kot je potrebno.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - neznatna škoda - uveljavitev terjatve v tujini - trditveno in dokazno breme
Da je podana subjektivna nevarnost, mora obstajati konkretno ravnanje tožene stranke, katerega posledica je zmanjševanje njenega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za tožničino uspešno uveljavitev denarne terjatve.
Pojem neznatne škode je pravni standard. Vendar za izkaz tega standarda ne zadošča, da tožeča stranka zgolj zatrdi nastanek neznatne škode. Ker gre za odprt pravni pojem, ga je potrebno zapolniti s konkretnimi okoliščinami obravnavanega primera, ki po mnenju tožeče stranke utemeljujejo, sodišču pa omogočijo presojo, da bo zaradi začasne odredbe nastala škoda za toženo stranko le neznatna.
Ker domneva o obstoju nevarnosti iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ ni vezana na sedež tožeče stranke, ampak na kraj uveljavitve terjatve, za presojo ni pravno odločilno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da je tožeča stranka tuja pravna oseba.
KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00074911
ZIZ člen 270, 270/2. ZSReg člen 13.
začasna odredba - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - povečanje osnovnega kapitala - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - korporacijska upravičenja
Dejstvo namreč je, da se je toženec na podlagi svojega članskega položaja v družbi B. B. d.o.o., kot njen edini družbenik in nosilec članskih upravičenj, (že) odločil za povečanje osnovnega kapitala - sprejel je ustrezen sklep, s katerim je ustvaril korporacijsko podlago za to, da je lahko družba v postopku povečanja osnovnega kapitala proti vplačilu novega vložka v njeno premoženje, vplačniku tega vložka izdala nov poslovni delež in ga na ta način sprejela v svojo člansko strukturo. Svoje upravičenje je že realiziral (posegel je v strukturo poslovnega deleža), na njegovi podlagi pa sta družba in tretja oseba (C. C.) sklenili vpisno pogodbo, ki je specifičen institut korporacijskega prava.
sklep o začasni odredbi - začasna odredba - stiki pod nadzorom - spolna zloraba - zdravstvene težave - ogroženost otroka - indici - dokazni standard - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo otrokove koristi - tehtanje pravic - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Sodišče prve stopnje je v obravnavani situaciji ravnalo pravilno, ko je kljub navedenim dvomom, ki jih obširno izpostavlja pritožba, sprejelo začasni ukrep, s katerim je učinkovito zaščitilo otroke pred morebitno zlorabo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075036
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 88.
postopek za določitev nujne poti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujna pot - dostop do javne ceste - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda - načelo kontradiktornosti
Odgovor na ugovor je treba (nujno) vročati nasprotni stranki le, če bi predlagatelj v takšni vlogi popolnoma spremenil dejansko podlago, na kateri utemeljuje verjetnost svoje terjatve, in če bi sodišče na tako bistveno spremenjene trditve oprlo svojo odločitev.
Cilj izdaje začasne odredbe je, da se prepreči, da bi se predlagatelju dostop do stanovanjske hiše onemogočal. Ker je ta nujno eksistencialno potreben, lahko njegovo preprečevanje nedvomno privede do nastanka težko nadomestljive škode.
Pritožbeno sodišče se strinja, da sam pisni poziv nasprotnih udeležencev predlagatelju še ne izkazuje nastanka škode, ki bi ga bilo potrebno z izdajo začasne odredbe preprečiti. Vendar je potrebno zadevo obravnavati celostno in upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera. Tudi sodna praksa namreč poudarja, da gre pri težko nadomestljivi škodi za pravni standard, ki ga mora v konkretni zadevi glede na vse okoliščine primera napolniti sodišče, saj zakonsko ni definiran. Pri tem izhaja iz konkretnih in relevantnih dejstev, ki jih navede in izkaže predlagatelj. V obravnavani zadevi tako ne gre spregledati pretekla oviranja uporabe sporne trase. Iz več pričevanj izhaja, da nasprotna udeleženca nista vedno dopuščala uporabe sporne poti in sta njen prehod (tudi že) ovirala. V luči navedenega je sodišče prve stopnje njun pisni poziv upravičeno 'strožje' presojalo ter štelo, da nakazuje večjo verjetnost morebitnih bodočih in ponovnih oviranj dostopa po sporni trasi.
DZ člen 7, 138, 140, 140/2, 141, 141/7, 154, 166, 174, 189, 190. ZIZ člen 226. ZNP-1 člen 103.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki med očetom in otrokom - odtujitev otroka od roditelja - zavračanje stikov - določitev preživnine za otroka - prešolanje učenca osnovne šole - nadomestitev soglasja starša - opravičenje izdaje začasne odredbe - trening starševskih veščin - udeležba na edukacijskih delavnicah - kršitev začasne odredbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče si je med postopkom z ukrepi, ki jih ima na voljo po zakonu, več let zaman prizadevalo ponovno vzpostaviti porušeni odnos med sinom in očetom. Oče si je ustvaril novo družino v okolju, kjer sin nima socialne mreže. Ker bi zaupanje otroka v varstvo in vzgojo očetu zahtevalo, da se najstnik iz okolja, v katerem dobro funkcionira, preseli v zanj povsem novo okolje in to k staršu, ki ga kljub pomoči strokovnjakov vztrajno odklanja, bi bila taka odločitev v nasprotju z načelom sojenja v korist otroka.
OZ člen 538, 538/2. ZIZ člen 11, 11/1, 58, 58/2, 272.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dvojno razpolaganje z nepremičnino - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ugovor zoper začasno odredbo - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ustna darilna pogodba - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija ustne pogodbe - nedobrovernost - pravica do izjave - dokazni predlog za zaslišanje strank - neizvedba naroka - opustitev zaslišanja strank - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke - odločitev na podlagi listinskih dokazov - hitrost postopka zavarovanja
Tudi pri ustnih darilnih pogodbah za nepremičnine velja teorija realizacije. Dejstvo, da do vknjižbe tožničine lastninske pravice ni prišlo, ni odločilno. Prvi toženec je posest na podarjeni nepremičnini v celoti prepustil tožnici. Tožnica je nato posest nemoteno izvajala kot lastnica in je na tej podlagi v nepremičnino vlagala. Z izgradnjo nove hiše se je uresničil bistveni razlog daritve. Ustna darilna pogodba je bila v pretežni meri že izpolnjena. Realizirana darilna pogodba je zato kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalca (prvega toženca) zavezujoča.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - postopek izdaje začasne odredbe - več predlogov za izdajo začasne odredbe - pravica do izjave v postopku - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - načelo najmilejšega ukrepa - stiki v času otroških počitnic - začasna odredba o preživljanju otrok - začasna določitev preživnine - verjetnost nastanka škode - največja korist otroka - otrokove potrebe - postavitev kolizijskega skrbnika - zavrnitev predloga - konfliktnost med starši
Otrokova ogroženost in obstoj škode oziroma njen verjeten nastanek sta pravna standarda, ki ju je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen, je treba interpretirati v luči zavarovanja širše koristi otroka. Družinski postopki v primerih podrobnejšega ugotavljanja starševskih sposobnosti s postavitvijo izvedencev ali ob številnih predlogih strank za izdajo začasnih odredb praviloma trajajo daljši čas. Zato zgolj možnost zagotavljanja najnujnejših eksistencialnih potreb otroka s strani enega od staršev in hkrati nezmožnost zagotavljanja ostalih potreb, ki bi otroku omogočale zdrav intelektualni in socialni razvoj, predstavlja ogroženost, ki utemeljuje začasno ureditev preživnine.
Pri omejitvi stikov mora sodišče pretehtati med koristmi in slabostmi, ki jih prinaša izdaja začasne odredbe, in ob tem upoštevati, da gre za grob poseg v pravico do stikov. Ta je upravičen le, kadar je to nujno potrebno, da se prepreči otrokova ogroženost, ter terja zadržan pristop. Dokazni postopek je pokazal, da sta oba starša sposobna zadovoljevati potrebe starejše hčerke, kar si medsebojno priznavata, in da je deklica na oba čustveno navezana. Po oceni pritožbenega sodišča zato posebni nadzor strokovnih delavcev nad izvajanjem stikov ni potreben in obstaja večja verjetnost, da bi bilo daljše izvajanje tako omejenih stikov deklici v škodo.
NELOJALNA KONKURENCA - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00076846
Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 9/2, 131. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/1, 272/2. ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - aktivno ravnanje dolžnika - konkretno ravnanje stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja - subjektivna nevarnost - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - izključna pravica uporabe blagovne znamke - kršitev pravic iz znamke - potrebnost izdaje začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - prepoved uporabe - določen zahtevek - konkurenčna prepoved - dejanja nelojalne konkurence - internetna domena
Tožnica bi morala izkazati aktivno ravnanje toženke, ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve terjatve tožeče stranke. Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih ravnanj toženke, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.
Prepovedni zahtevek vsebuje določno opredelitev prepovedi, saj je v njem jasno navedeno, da se toženki prepoveduje uporabo znamke EU št. 000, kot tudi, da navedena prepoved velja za označevanje blaga iz razreda 9 in storitve v razredih 35 in 36 Mednarodne klasifikacije blaga in storitev (Nicejske klasifikacije). Nadalje je jasno določeno, da se toženki prepoveduje uporabo imena A., kot tudi področja, za katera velja navedena prepoved (poslovno dokumentacijo, oglaševanje, internetne strani, elektronsko pošto itd.). Iz vsebine zahtevka je mogoče določiti ravnanje, ki se toženki prepoveduje, saj je konkretizirana tako uporaba kot njen predmet.
Tožnica predlaga, da se toženki "prepove opravljati storitve na področju trgovanja, menjave ter posredništva pri trgovanju z virtualnimi valutami na zunajborznem trgu (OTC)". Tudi za naveden prepovedni zahtevek je sodišče v izpodbijanemu sklepu zaključilo, da ni konkretiziran. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšen zaključek napačen. V navedenem prepovednem zahtevku je namreč jasno določeno, katerih storitev se mora toženka vzdržati (trgovanja, menjave, posredništva pri trgovanju), s katerimi valutami (virtualnimi valutami) in na katerem trgu (zunajborznem trgu).
ureditvena začasna odredba - pogoj reverzibilnosti - težko nadomestljiva škoda - mejni spor - nedenarna terjatev - denarna odškodnina
Predlagatelj bi moral v obravnavani zadevi dokazati verjeten obstoj terjatve in za verjetno izkazati nastanek težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja, ob izpolnjenem pogoju reverzibilnosti.
Če bo zaradi košnje trave nastala škoda, jo je mogoče povrniti, enako velja za posek mlade slive, pri čemer gre pritrditi sodišču prve stopnje, da predlagatelj niti ni zatrjeval, kakšna škoda mu je s tem nastala. Prav tako bo mogoče povrniti škodo zaradi razmajanega in okrušenega mejnika, če je pri tem do škode prišlo.
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3, 113/4. ZDR-1D člen 38, 38/2.
začasna odredba - predstavnik delavcev - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - sprememba zakona
Z izpodbijanim sklepom je utemeljeno zavrnjen ugovor tožnika, da sodišče učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne bi smelo zadržati le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, temveč do odločitve sodišča prve stopnje v sporu oziroma najdlje za šest mesecev. Šele s 16. 11. 2024 se začne uporabljati določba drugega odstavka 38. člena ZDR-1D, ki tretji odstavek 113. člena ZDR-1 spreminja tako, da delodajalčevo zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi podaljšuje do odločitve sodišča v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev. Prav tako ni pravne podlage za pritožbeno zavzemanje, da bi zadržanje učinkovanja prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi moralo veljati še 30 dni po pravnomočno zaključenem postopku v predmetni zadevi.
ukrep omejitve starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - določitev obsega stikov - pravica do stikov - izvrševanje stikov - sprememba ureditve stikov - omejitev stikov - vzdrževanje stikov v korist otroka - mnenje otroka - odvzem otroka staršem - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - vloga centra za socialno delo - začasna odredba v družinskih sporih
Ob izkazanih lastnostih nasprotnega udeleženca (osebnostna motnja narcisističnega in deloma disocialnega tipa) ni moč pričakovati, da bi ta zmogel ustrezno v celoti izvajati starševsko skrb. Vendar bi prekinitev stikov z njim hkrati verjetno rodila hud odpor do nasprotne udeleženke in institucij, ki mu v dani situaciji sicer lahko pomagajo, kar bi pomenilo, da bi mld. A. ostal brez varne povezave z obema od staršev in strokovne pomoči, kar pa nedvomno ni v njegovo korist.
Mld. A. je bil zaradi družinske situacije izpostavljen že kar nekaj spremembam (razpad družine, nastanitev v zavod, različni načini stikov idr.). Višje sodišče se strinja, da je to, da stiki v obsegu, kot so določeni sedaj, že potekajo, pomembno za odločitev; če kaj, mld. A. zaradi siceršnjih neugodnih družinskih razmer potrebuje predvidljivost in stabilnost. Pri tehtanju med manjšimi spremembami sedanjega obsega stikov in ohranitvijo le-tega je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost slednjemu.
DZ člen 139, 151, 151/3, 157, 161. ZPPreb-1 člen 5, 5/5, 10, 10/1, 10/6, 45, 45/1, 45/1-6.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja starša - začasno prebivališče - prijava prebivališča - prepoved približevanja - nasilje v družini
Na podlagi verjetno izkazanih ugotovitev, da bi bila otroka v primeru nadaljnjega skupnega bivanja družine priča ravnanjem, ki bi ju spravljalo v resno stisko in ki je v starosti, v kateri sta, ne bi zmogla prenesti, da je dejanska skrb za otroka ta čas dejansko pri materi in da je v okviru te skrbi zmogla otrokoma samostojno urediti novo prebivališče, ne more pa sama poskrbeti za pravno urejenost položaja, nastalega z (začasno) preselitvijo, je njen predlog, naj se z začasno odredbo določi začasno prebivališče na naslovu najemnega stanovanja, utemeljen.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00076600
ZPP člen 350, 350/1. ZIZ člen 273a. ZNP-1 člen 100.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - ukrepi za varstvo koristi otroka - obseg izpodbijanja na pritožbeni stopnji - določitev stikov med staršem in otrokom - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - izvajanje starševske skrbi - dolžnosti staršev - ogroženost otroka - obveznost predložitve dokazila o vključitvi v program - odvisnost od drog
Potrebno je zagotoviti predvidljivost in konstantnost stikov med deklico in obema staršema ter zadostno vključenost obeh staršev v izvajanje starševske skrbi, saj bo le tako lahko zagotoviti njen ustrezen socialno-čustven razvoj. Iz razloga vzpostavitve ustrezne komunikacije, sodelovanja in upoštevanja priporočil sta starša, ki sicer vsak zase ustrezno skrbita za hčerko, napotena na vključitev v socialno varstveno storitev pomoč družini za dom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075419
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
posestno varstvo - motenje posesti - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - restriktivna razlaga - pogoji za začasno odredbo - soposest nepremičnin - dovozna pot - parkiranje - postavitev škarpe kot motilno dejanje - vključevanje v cestni promet - verjetnost terjatve - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - priznano dejstvo - uporabno dovoljenje - dokazna ocena - preuranjena odločitev
Zgolj na podlagi izvedenih listinskih dokazov ni mogoče ugotoviti, da tožeča stranka ni niti verjetno izkazala, da se ne more več čelno vključevati v promet na javno cesto.
Po (ustavno)sodni praksi in teoriji je treba pogoje za izdajo začasnih odredb, ki so le provizorično pravno varstvo, razlagati restriktivno. To še toliko bolj velja za regulacijske začasne odredbe, sploh tiste, pri katerih se njihova vsebina ujema s tožbenim zahtevkom.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - nastanek težko nadomestljive škode - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Upnica ni podala navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče zatrjevano škodo ovrednotiti ter opraviti presojo, ali je zanjo težko nadomestljiva. Za izkaz standarda težke nadomestljivosti ne zadošča, da upnica zgolj zatrdi nastanek neke škode. Ker gre za odprt pravni pojem, ga je potrebno zapolniti s konkretnimi okoliščinami obravnavanega primera, ki po mnenju upnice utemeljujejo, sodišču pa omogočijo presojo, zakaj bi zatrjevano škodo težko nadomestila. Upnica nadalje tudi ni navedla in verjetno izkazala konkretnih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je zatrjevana škoda tako intenzivna, da bi lahko sodno varstvo, če začasna odredba ne bi bila izdana, ostalo brez pomena.
ZIZ člen 226, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3, 273/2, 277, 277/2. OZ člen 33, 33/6.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogodba o rezervaciji za stanovanjsko enoto - predpogodba - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe
Predpogodba v primeru spremenjenih okoliščin strank ne veže. Tako upravičenje lahko stranka uveljavi tako, da odkloni sklenitev glavne pogodbe. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru res sklicuje na spremenjene okoliščine, a kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za svoje trditve ne predlaga in tudi ne predloži nobenega dokaza. Res je, da bo svoje trditve lahko uveljavljal v pravdi, ki jo je sprožila upnica, a neobrazloženih ugovornih navedb v postopku zavarovanja sodišče glede na procesne določbe ni moglo upoštevati - nobene zakonske podlage namreč nima, da bi samo delalo poizvedbe in izvajalo dokaze brez ustreznega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je upoštevalo trditve obeh strank, pri tem pa ugotovilo, da dolžnik za svoje trditve ni predložil in tudi ne predlagal nobenega dokaza.
Tudi presoja obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane začasne odredbe onemogočena ali precej otežena, je pravilna. Dolžnik res navaja v ugovoru, da je še pred izdano začasno odredbo na spletu pri spornem stanovanju spremenil status stanovanja v "rezervirano" in torej začasno stanovanje umaknil iz prodaje, a vendar ne zanika, da bi upnici rekel, da bo, če ne bo vrnila podpisane pogodbe (za višjo ceno od tiste iz predpogodbe), vrnil aro z obrestmi in po preteku roka začel z aktivno prodajo stanovanja.
Sodišče prve stopnje se je (kljub pravilni odločitvi) oprlo na napačno pravno podlago. Začasne odredbe ni izdalo na podlagi 2. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ, saj je del le-te tudi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi. Ker nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, je zato v obravnavanem primeru treba izhajati iz 3. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ, ki pa, kot opozarja tudi pritožba, narekuje določitev denarne kazni (drugi odstavek 273. člena ZIZ). Z izdano začasno odredbo je sodišče prve stopnje sicer res prepovedalo odtujitev odtujitve in obremenitve nepremičnine. Ker pa ta ni vpisana v zemljiško knjigo, gre pri tem (pri prepovedi odtujitve in obremenitve) za prepoved dejanja, s katerim bi dolžnik povzročil škodo upnici. Tudi sicer iz smisla zavarovanja in uvoda 273. člena ZIZ izhaja, da se sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Namen zavarovanja je v obravnavani zadevi preprečitev dolžniku, da v času pravde, ki se nanaša na sporno stanovanje, tega stanovanja ne bi prodal in s tem v primeru pravdnega uspeha upnice, preprečil realizacije pravnomočne sodbe. Ko gre za začasno odredbo po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ, je preprečitvi odsvojitve namenjena zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi. Ko imamo opravka z nevpisano nepremičnino, pa je ekvivalent zaznambi lahko le določitev denarne kazni, kar je storilo z izpodbijanim sklepom tudi sodišče prve stopnje.